'L O G

Danes sem si kupil 2 knjigi

2012-01-19T00:21:00.002+01:00

17.1.2012

RETROŠIK
Savin Sever arhitekt in Milan Mihelič, arhitektura med stvarnostjo in vizijami. Povod za nakup je bilo dejstvo, da smo prisiljeni v iskanje najemnih prostorov za naš mali biro in sta dve zelo resni opciji v stavbah omenjenih arhitektov. Knjigi sta sicer obe objekt poželenja že od prej, saj od nekdaj premorem že kar fetišistično navdušenje nad retro, malo zmečkanimi, malo lisastimi in napol razpadlimi ročno izdelanimi ozalid / letraset načrti, ki sami po sebi dišijo po umetnini. Včasih imam celo občutek, da me te žmohtne risbe na papirju in celo male, slabo čitljive reprodukcije iz knjig bolj ganejo kot same arhitekture, ki jih doživljam v živo. Ampak, da ne bo pomote, mislim, da je razlog izključno moja z naivno nostalgijo izkrivljena predstava. Predstavljam si namreč te mojstre iz šestdesetih, kako so ure dolgo za svojo risalno mizo neumorno izumljali načine pritrjevanja, krojili stike in pilili detajle (ki so jih kasneje vrli bratje socializma na gradbišču dokaj verno ustvarili), brez da bi morali med delovnikom nujno reagirati na 17 mailov, opraviti 13 telefonskih klicev s podizvajalci in jih prepričati, da izdelajo PZI v štirinajstih dneh ter naročniku poslati popravljeno verzijo racionalizacije popisa verzija 6 faze 1B v upanju, da ne bodo spet grozili s penali, na koncu popoldneva pa poslušati še dolgovezno »kratko« predstavitev o revolucionarnih novostih na področju svetil. Upam, da mi tega nostalgičnega sanjarjenja ne gre zameriti. Morda pa vendarle fascinacija nad nekaj desetletij starimi načrti prihaja iz silovite ideje, ki jo je moč znova in znova razbirati iz načrtov, kjer je vsaka črta in črka posledica globokega razmisleka in je sled rotringa skoraj primerljiva s potezo na slikarskem platnu. In če načrti delujejo retro ob današnji CTRL+C, CTRL+V arhitekturni kulturi, so stavbe velikokrat še vedno sodobne, inventivne, izzivalne, skratka moderne v tistem žlahtnem pomenu besede.
Kakorkoli, odločitev med A in B bo na koncu sladka, če bomo le zmogli najemnino pa da bo še za v usta kaj ostalo.

POANTA
Imam pa eno veliko kritiko na obe knjigi. Namreč, če se objavljajo tlorisi in risbe, bi se mi zdelo logično, da se, tako kot so nas učili na 1. letniku faxa, objavijo v merilu ali z merilno skalo in označeno orientacijo. Če tega ni, menim da tloris služi bolj umetniškemu vtisu, izgubi pa tisti tehnični racio. Če govorimo o arhitekturi kot veščini manipulacije z merilom, predlagam, da to veščino pokažemo na ta način, da merilo pokažemo. In mi, ki bi knjigo med drugim pragmatično uporabili tudi zato, da »izmerimo« stare mojstre, pa morda le iz pritlehnega razloga, da preverimo kvadrature morebitih najemnih prostorov, bi bili potešeni. Je pa res, da oblikovalcem te krevljice in simboli lahko krepko hodijo v zelje.

Druga dilema pa je bolj uredniška. Ali v monografiji za predstavitev arhitekta uporabiti reproducirane, beri digitalno prerisane, ali originalne načrte. Bernikova nova monografija (2011) je v tem oziru naprednejša, natančnejša. Načrti so s tem bolj analitični, saj se s prerisovanjem poskrbi za »skupni imenovalec«. V prvi Miheličevi monografiji iz leta 1980 so načrti, jasno, analogni. Sprašujem pa se, ali zato ni cela zadeva izgubila tisto malo žmohta, retro šarma in divljenja nad načrtom kot neke vrste gesamtkunstwerkom. Po malo surfanja ugotovim, da ima Miheličeva iz leta 1980 vsekakor lepšo naslovnico, že sama knjiga je retro (stara toliko kot jaz), oblikoval jo je Ranko Novak. Mogoče bi jo imel celo raje od te nadrkane nekajmesečnice. Po letu 80 je Miheliča itak ugrabil postmodernizem... Miheličeva je za moj okus malo preumetnozgodovinska in premalo razlaga projekte. Severjeva pa se mi zdi taka graditeljska, kot je bil on sam. In razlaga projekte. Imata pa obe veliko lepih fotk. Kot piece mi pa nobena ne prekaša tiste o Iliji Arnautoviću. Ta mi je lepa.

EPILOG
Po prihodu domov in oznanjenju moje nove pridobitve me je ženska mojega življenja nadrla, kako lahko v času krize, z nejasnimi obeti za naprej, zapravim 70 eurov za nekaj, kar bi pač rad imel in je v prvi vrsti moj osebni luksuz, če ona pazi, da ne zapravlja in ne ve, če bom naslednji teden sploh lahko prispeval za registracijo avtomobila. Dvomesečni otrok je neutolažljivo jokal, enaintridesetletni pa se je užaljeno drl nazaj.

*opomba: S tem zapisom morda ponovno obujam svoje samočistilno pisarjenje, na nek način sem to pogrešal. Vmes sem se 2x zaljubil, zadnjič še traja, dobil otroka, ostalo verjetno niti ni tako pomembno.

selitev biroja, 2. (malce bolj hvalisavi) del

2008-11-20T01:08:00.002+01:00

Pred časom smo se selili v sosednjo sobo. Prejšnji vikend smo se selili na drugo lokacijo. Natančneje, v tale prostor
Sem enkrat celo bil na eni žurki tu :)
Tele stare tovarne so kul.
Fajn je, sam še razpakirat se mormo do konca. Vselitveni žur še v dobrem...

modrost št. žnj

2008-10-22T19:52:00.000+02:00

"Reden sex je pol zdravja."

jubilej

2008-10-20T22:45:00.002+02:00

stota objava je bila prejšnja sem opazil danes.
V opravičilo internetu častim pijačo ta vikend.
Sprejemam pa tudi čestitke :), najraje radijske ob nedeljah na radiju slovenija.

ps. Opral sem si gate. Dišijo ko stumater.

einsturzente neubauten

2008-10-12T14:56:00.000+02:00

http://www.youtube.com/watch?v=6ulbK3tUMNg

generalka

2008-09-20T00:57:00.002+02:00

Nikoli nisem rad pospravljal. Vedno se mi je zdelo, da je to neprijetno, nepotrebno, duhamorno in nasploh zelo dolgočasno opravilo. Samo spomnim se na besede: Pospravi svojo sobo in me zmrazi.
Že dolgo nisem pospravil sobe, ker »nimam časa«.
Pred nekaj trenutki sem prišel do dveh spoznanj:
1. Pospravljsnje je nujno. Je takorekoč neločljiv del življenja.
2. Pospravljanje sobe je pospravljanje sebe.
S tem, ko pospravim svojo sobo, stanovanje ali hladilnik, pospravim tudi svoje srce, dušo in glavo. Iz tega sledi tudi sledeče:
Preden svoje srce ponujaš okrog, ga pospravi. Nobeno srce si ne želi smeti od drugega srca.
Oprosti za moje smeti, za katere sem naivno mislil, da ti jih lahko naprtim.

Danes je petek zvečer. Šel sem domov in začel pospravljati svojo sobo.
Ko bom pospravil sebe, se bom trudil, da ne bom sprejemal smeti od drugih ljudi. Zadnje čase se počutim zasutega z njimi.

In zmagovalno vprašanje: kako postati katalizator, ki smeti spreminja v zlato?

september

2008-09-09T23:32:00.002+02:00

Nimam nič pametnega za napisat
Na koledarju imam 4. julij
rabim dopust
nimam časa za dopust, vsaj do srede oktobra še ne. Še zorganizirat si ne morem, ker ne vem, kdaj bom frej. kurc.
rabim šport
moram si vzet čas za šport, ker se da. Dokaz: v zadnjih dveh dneh sem bil dvakrat na toškem čelu. To je bil tudi edini čas dneva, ko nisem delal, jedel ali spal. Uro in pol mi vzame vseskupaj. Katarza.
Nič nimam od tega da grem sfukan v petek zvečer ven, ker itak samo vegetiram. Več imam od spanja.
John svaka ti čast! Res hud žur. Ko le ne bi počel neumnosti...ah jebiga...zdej je kar je :)
Cimra je zakon. Danes mi je dala kitajsko hrano, ker ni mogla vse pojesti.

Želim si en dan za nič. Pa da bi šel lahko v četrtek na košarko.

krim iz ljubljane

2008-07-14T00:53:00.002+02:00

Štartal pozno - 12.20 iz šiške, ker sem moral spreminjati plane. Ok, če bi prej vstal, bi tut prej šel. Ok, če mi ne bi blo treba 3x nazaj v flet ker sem pozabil
1) napumpat gume
2) windstopper
3) kape
bi bilo mogoče tudi hitreje.
Že ko sem se mu bližal po ižanki sem upiral pogled v temne oblake, ki pa se mi niso zdeli pretemni.
V Iški vasi na začetku vzpona ob 13.05 sem srečal eno kolesarko in si rekel, če ona, potem tudi jaz.
No tam nekje na polovici je začelo oddaljeno grmeti in kkšna kaplja se je čutila.
Zadnjo tretjino je deževalo, nalivi so bili kratkotrajni, pa tudi drevesa so nekaj precedila. Vseeno sem gonil bolj, kot bi drugače. V bistvu je dež prav sedel, ker me je prijetno hladil, zeblo me je pa mogoče vse skupaj 5 minut.
Na vrh premočen, rabil sem 1,5h.
Imel sem za preobleči, juhu! Čaj, štrudl in isopijača - 4€, a neprecenljivo! Da ne omenjam, da se je konkretno uscalo, ko sem na toplem srebal vroč čaj.
Ob 3h sem že pičil, dež je skoraj popolnoma ponehal. Ko sem pribrcal do LJ, je bilo že sonce.

Dobra tura. Vseskupaj je naneslo 65 km...ja iz ljubljane do vznožja se kar vleče in tudi ižanka je katastrofa.
Drug vikend grem spet.

krim iz ljubljane
Find more Bike Rides in Ljubljana, Slovenia

massive drek

2008-07-08T22:58:00.004+02:00

Kupim karto za Massive attack!

Danes so bile namreč že razprodane! Prodajalka je namreč rekla, da jih je bilo pred kako uro še 5, potem je pa začela tipkat v računalnik, in potem je rekla, ne, ni jih več!

P I Z D A ! (sem naglas zaklel)

...kurc sam sem si kriv...kupujem jih že 2 meseca...

ps: v bohinju je lepo, fuji je boljši film za landscape, barve so bolj rumenkaste, kodak pa za portrete, barve so bolj modrikaste. Sam še fokusirat se naučim, pa kkšn filtr rabm...

ROISIN MURPHY 2X V 25URAH

2008-06-23T12:06:00.003+02:00

Tole je pršlo na moj mail 23.06.2008 ob 1.12. Recenzijo mi je poslala Nina kot gostujoče pero (mislim, da pišeš bolj zabavno od mene btw. razen tega z oblekami in preoblačenjem ne razumem ne tebe ne nje :)

ej luka, ne morem spat in sem se lotla pisat. ker ko jaz nekaj oblubim, jaz neki naredim. se mi zdi. ni tako zabavno kot ce bi ti napisal. dovolim ti, da popravis zadeve, napises spremno besedo, dodas dve sali al pa vsaj sumnike. dovolim pa ti tudi, da zadeve ne objavis. itak sem si mogla sama zase napisat, tako da bom lahko brala svojim vnukom. razen, ce se internet do takrat ne bo sesul...

vse se je v bistvu začelo enkrat na faksu na dušanovem kavču na njegovi televiziji, ko sem z odprtimi očmi gledala roisin muphy na mtvju. takoj kupila cd, tretji dan še vse ostale in tako postala ultimate fan od moloko in kasneje tudi gospe solo pevke. potem sem hotla it na njen koncert. nikjer je ni bilo blizu (ne maram predaleč hodit od doma), nekdo me ni nikoli povabil v barcelono, lani ko pa je bila v zagrebu noben ni hotel z mano (opravičilo ma luka, ker je bil v ameriki). sama pa tudi ne hodim po svetu. moje pravilo. zajebano, vem.

in tdm, letos, ko ni moje usodno leto, pride gospa madam v ljubljano in dan kasneje še na reko in kar je najboljše: ugotovila sem, da razen, če ni šla s helikopterjom ali ladjo, se je skoraj sto procentno peljala sedem metrov stran od moje rodne hiše. beat this!!!!! za transparent 'i love you roisin' na sosednjem omwj-u ni bilo časa.

končno končno je prišel ta junij, natrpane križanke (aja, verjetno je ključnega pomena podatek, da je bil pri 29letih to moj prvi koncert v križankah – spet moje pravilo, da ne hodim po koncertih – tako, da me je ambient čisto očaral), super družba (po moje smo bli vsi, a ne?), dosadni elevatorsi in potem.. tema. in ona (ok, še prej sta pršle njeni hudo dobri plesačici sz orto kulskimi gibi – že treniram koreografijo !!!). najprej totalen šok: kva, od vseh najbolj kul zadev, se bejba obleče črn kostim??!?! wtf?!??! ko se je preoblekla, sem si oddahnila. v glavnem, dosti ne bom pisala, ker ste bli itak vsi tm, ampak meni je blo kul, pa tudi če drugi (dušan in prijatelji) jočeste, da to ni to. cel koncert sem densala, ob živce me ni spravil niti en taff gaj v ledru pred mano. najboljši del koncerta je bil itak – nobody loves me, v ta rdeči jakni za cez glavo!!! takrat bi lahko umrla in nikoli vec prišla nazaj. po koncertu je blo jadi, jadi, jadi. počasi smo se odpravljali in poslavljali, bla sem že malo živčna in nervozna, sam se je splačalo: vidla majhno tanko rit od roisin in stric od dallasa mi je dal plakat, s katerim je vesna potem udarla vsak količek od bikofeja do kongresnega. ga ravnam že dva tedna.

v glavnem misija roisin dvakrat v 25urah se je nadaljevala naslednji dan na reki na festivalu hartera. zadeva je orto kul in jo vsem priporočam. cena vstopnice 20 evričkov, cena pijače – veliko pivo malo več kot 2eura, folk dokaj skulira in kar je najpomembnejše – nobenega slovenca in glupiranje do amena. ampak pika na i je pa ambient – zapuščena tovarna papirja v zapuščenem industrijskem kompleksu, med pečinami pod osvetljenim viaduktom avtoceste. ne bom dosti nabijala, se splača poguglat. prišli smo malo pozno (peštal in mečkal je jure, mi 4babe smo ble pronte že ob sedmih) in zamudili moje edine kul hrvate - elemental in prišli glih na neke wannabe sadomazo-garbage bejbe. booring! ker smo seveda poznali skrivnost koncerta od roisin (hude plesačice), smo se postavli direkt pod oder pod hude plesačice. zadeva je bila karseda ista kot v ljubljani, razen krajša, hude plesačice so ble oblečene kot za na trg in mislim, da ni blo tako kul stika z občinstvom kot v ljubljani. v reki ni rekla, da smo bjutiful crowd in enkrat je hotla, da neki pojemo in folku ni šlo. je pa folk (občinstvo) čuden – pred mano je stala ena bejba, ki je škljocala miljon taužentkrat, vmes še zamenjala kartico in težila, če si jo rukal. mona. takih je blo še najmanj dvajset okol mene. mone. je bilo pa rs bolj festivalsko vzdušje, medtem ko je blo v ljubljani bolj sofisticirano. itak.

v glavnem, če potegnem črto (tako s svinčnikom!!!) – v ljubljani sem bila vzhičena nad roisin, v reki pa sem imela občutek, da sva že frendici! v vsakem primeru se jo je splačalo videt dva krat in gledala bi jo še tretjič, sam ker jih nimam več dvajset, je to skoraj nemogoče.. softič jst, sej vem.....

AUUUUU

2008-06-23T04:50:00.002+02:00

Boli me levo uho. Tko zlo, da sem se zbudil pred peto uro zjutraj. In iskal pozo, ki bi manj bolela. Neuspešno. Potem k zdravniku. Zdej sm 5 dni na antibiotikih in lekadolih. Lekadol je prijel, tko da ne boli več, samo šumi. Kar pomeni, da lahko delam...
Koncert od Jinxov je dans, moral ga bom izpustiti.

Sumim, da je razlog spust s Katarine v petek zvečer brez kape al pa taksistova klima in moja mokra glava istega večera. Al pa oboje.

Vikend je bil pa kul. Športa dosti. Petek - katarina z bicviklom, sobota tek na rožnik in po njem.

Računam, da bom čez 2,3 dni že OK. Še dobro, da je v sredo praznik, da bom lahko ležal brez slabe vesti...

Davčni urad Ljubljana - Vič Rudnik

2008-06-20T19:27:00.002+02:00

Prokleta banda nesposobna, kradete mi čas!
A založili ste moje potrdilo o normiranih stroških...ja saj ni problem, z veseljem jaz potem to rešujem in dokazujem in hodim od sobe 12 do sobe 23 in potem do sobe 9 zato KER STE VI NESPOSOBNI!!!!

Petek 13.

2008-06-14T01:26:00.002+02:00

- Zmenili smo se, da gremo na tek na Rašico, čeprav je cel dan scalo
- z johnom sva se zmenila, da me pobere ob petih pred blokom. On me je pol ure čakal na parkirišču od bloka, jaz pa na postaji na celovški. Ob pol petih, ko sem šel nazaj v blok telefonirat – ja še vedno sem brez mobitela - , kje je, sva se srečala pred blokom; sori John.
- na teku na Rašico sem se zgubil. Na klancu sem si vzel na izi, hitreje v resnici ni šlo. V klancu sem bil predzadnji, ko so punce skrenile v svojo smer, nisem videl več nobenega pred mano:). Tudi motivacije ni bilo prave – nikogar za tempo, niti nisem imel občutka, koliko je še klanca...tekel sem sam in v glavnem nekje pod vrhom sem ubral napačno smer. Potem pa klanec navzdol, kjer sem tekel do vznožja na napačno stran hriba. Ko sem srečal prvo živo dušo na cesti (točno pri tabli »Loka«i in ga vprašal kje sem, se mi je kar malo stemnilo...potem pa nazaj gor 100m do vrha (najprej sem imel še željo priteči do cilja), kjer sem klical iz kmečkega turizma »Blaž«, da sem se izgubil. RES BEDN filing, ko ne veš a bi klel a bi se smejal.
- mislim,da sem se kar konkretno ohladil ves premočen od švica in dežja, ko sem čakal na "reševalce".
- ne bom fukal niti ne grem ven – za oboje sem si sam kriv – bi si pa telefon zrihtal in se zmenil.

OK, dejmo kaj pozitivnega najt v tem dnevu:
- Dobra stran tega, da sem se izgubil, je, da so morali počakati z zaključno slovesnostjo zaradi mene. Potem so me prišli iskat z avtom in vozili smo se fakin dolgo nazaj.
- Še boljša stran je to, da sem kvalitetno utrujen in grem spat
- John in Tina in Uroš in Mateja in Barbara in Katarina in cela familija so carji :)
- Jutr bo zihr bolš, ker so slaki na škoflci...

aaja včeri sm bil na roisin murphy. Bistven del večera mi je bil druženje. Sej na koncertu so mi parkrat šli mravljinci po koži, ostalo časa sem se prepričeval, da je kul in zanimivo. Če ne druzga je bla simpatična bekvokalistka z velikimi joški res huda. Recenzija koncerta in primerjava z današnjim na Hrvaškem še sledi (vsaj obljubila si, Nina :)

Čeprav Roisin je modelka, nimam kej rečt, pokazala je svojo lepo belo rit. RISPEKT!
Globoko v oči sem se videl z eno res luušno punco, ki je šla mimo. Podaril sem ji nasmeh. Vrnila mi ga je.

poportugalski

2008-06-08T22:00:00.004+02:00

Na Portugalskem smo se imeli super. Zajebancije veliko, tempo hud. Res smo veliko videli, tako, da večkrat sploh nismo imeli moći za konkretno večerno pijančevanje.
Izgubil sem mobitel, jebiga. Zadnje čase sem res razfukan, kar se tega tiče, izgubljam vse po spisku.

Z Uršo sva se spet pletla. Zavestno nisem v nič silil, in sem zanalašč ignoriral njena subtilna povabila in jo pustil, da gre sama spat. Ampak sem popustil, zadnji dve noči sem prespal v njeni postelji. Zadnjo noč je nekako ven padla oz. me zasula z vprašanji, ki jih nisem pričakoval. Ko smo šli domov, sem imel zaradi tega cel dan cmok v grlu. To sem ji tudi povedal. In jo prosil, da razčistiva, kaj in kako.

Nadaljevanje tedna je bilo v znamenju darila za Cimpota in Jano, ki sta imela poročni piknik za širši krog družine in prijateljev.
V petek zvečer sem pripravljal nalepke za na avto, ki smo jima ga "podarili". Bilo je hecno. Najprej se mi je pridružil Jože, potem Urša, ki je imela čas in sem jo pač prosil, če pride pomagat, pa je bila kar za, za njim še Kovo, ki je za cimpotov piknik priletel iz Bruslja, pa še Janez in Uroš. Vsak je prinesel nekaj pirčkov in dobre volje. Skratka Škofljiška ekipa + Urša, ki moram reči, da se je odlično znašla v naši zajebanciji, ki zna biti za "zunanjega" večkrat na robu prebavljivega. Ful je bilo hecno, ko je Kovo Uršo takoj ko sta se spoznala, vprašal, čigava je oz, kakšna je njena relacija z mano, pa mu nobeden ni znal odgovoriti. Meni je ratalo malo vroče in verjetno sem tudi zafarbal, Kovo je pa rekel ok, ne bom več spraševal :)

Po nekaj pirih in dimih smo pripravili vse potrebno z zvrhano mero dobre volje. Okrog treh smo se odpravili domov. Mene je peljala Urša, s katero sva imela iskren "razčiščevalni pogovor" glede tega, kar se je dogajalo na Portugalskem. jaz sem ji povedal, kaj meni ni bilo kul, ona pa meni, kaj njej. Pravi, da noče fanta, ker je končala eno komplicirano 3letno vezo in hoče nekaj časa u izi. Potem sva se poljubljala. Res se mi je lepo poljubljati z njo. Ne ve, kaj bi rada. Tako kot jaz. No, jaz sem ji kar direktno povedal, da mi je všeč in da bi rad fukal z njo. Mislim, da tudi ona z mano. Ne gre mi iz glave njen izraz na obrazu, ko mi je rekla, naj jo neham rajcat, ker da ne bova seksala. Predolgo že motoviliva, pa vedno nekaj vmes pride. Ni rekla ne. Bomo vidli, kar bo, pa bo. Jaz imam že kadre v glavi :)
V glavnem, bil je res lep večer. V isti večer sem združil delo, prijatelje in Uršo. Ne vem, če sem kdaj skuhal podobno mineštro. Bilo je dobro.

Pri Cimpotu in Jani na pikniku je bilo zabavno. Family and friends. Škofljica. Mlado in staro. Sproščeno. Iskreno. Mislim, da jima je bilo darilo všeč, ker se je videlo, da smo vanj vložili sebe.

Na koncu smo plesali, domov smo šli zadnji.

Zdaj pa celo nedeljo ždim v sobi in počivam. Ok vsaj opral sem si končno vso gomilo oblek, ki se mi je nabrala. Ta teden moram biti priden, veliko dela me čaka. Hkrati pa je moja produktivnost še vedno bolj ko ne portugalska...

Od vsega skupaj imam ritem čisto čuden. S cimri se sploh ne vidim več. Danes sva s cimrom po nevemkoliko časa rekla par besed. Moram vnesti malo več reda v svoje dneve. Drugače pa se imam res lepo. Zdi se mi, da živim na vseh področjih.

foto

2008-05-20T22:32:00.006+02:00

izgubil sem fotoaparat, kreten, in to tik pred portugalsko. (ja v nedeljo že gremo, juhu!)
Potrebujem novega, verjetno kar canonovega ixusa, ki je najbolj slick pa še 28 mm objektiv premore.
Sedaj slikam na mobitel in slike so zanič. Danes sem ga uporabljal celo po službeni dolžnosti za dokumentacijsko gradivo.

Sedaj sem ga spraznil in tole je izbor:
iz gornje radgone

Baj d vej, imeli smo se carsko, 10km sem prelavfal v manj kot 55 minutah in dosegel zavidljivo 277. mesto. Stanovali smo pri 73 letni gospe Miniki, ki oddaja sobe in ima vinsko klet. Po teku smo morali degustirat vina in ob dveh smo bli že pjani... Tale oltarček je bil v moji sobi. Res me ni imelo biti česa strah :)

še ena iz predsobe:

pa še kompleks: totalna Janko in Metka scena...

za konec pa še zadnja iz mojega že dolgo let nastajajočega cikla kurje risbe z naslovom "slepa kura"

šport in prosti čas

2008-05-13T21:23:00.003+02:00

...vestno izpolnjujem tabelo na map my run in z veseljem ugotavljam, da mi v prvih dveh tednih v maju uspeva miganje vsaj 3x tedensko.

že dva dni zapored!! vstajam okrog sedmih

v soboto je 10km radenci. To bo moja prva desetka, da pa je ne bi zmogel, ne dvomim. Danes sem spet odlavfal 7,5. Mislim, da okrog 5 minut hitreje kot zadnjič. Skupaj s strečingom in liftom sem porabil 50 minut. Sicer sem spet prehitro začel. Na teku se moram držati nazaj!

Jutri še košarka, kjer se bom zgonil, kot bom zmogel, potem pa počitek do sobote. Spet delam po cca 10 ur na dan in uživam.

V nedeljo smo bli na moelltallu na smučanju. Zjutraj totalna megla, popoldne totalno sonce in totalno moker sneg. Ampak vseeno sem užival v smuki. Dober trening za noge. Proge široke, strmine zame ravno pravšnje.

Z novima sodelavcema Natašo in Borom se razumemo fajn. Zdi se mi, da sem uletel med njiju kot nekakšen povezovalni člen. Z Borom in Vanjo (tudi arhitektko iz biroja) smo šli v petek na predavanje v Zagreb - Rural studio. Mel smo se fajn. Roadtrip. Z Borom sva potem zavila še v štirko na melodrom in sindikat. Model je totalno razgledan, ukvarja se z zilijon stvarmi, vsak dan športa (joga in fitness ali plezanje in tek) in mi deluje kot odfukan geek. Pozitivec z attitudom. Z Natašo sva šla danes na kosilo in imela kvalitetno debato. Včeraj sem ji povedal, kaj je totalno pijana počela v petek v štirki. Namreč, ko me je srečala, me je objela in poljubila na usta (to očitno narediva vsakič, ko se srečava takole zvečer in obema je enako všeč se mi zdi), potem pa (ko sem ji rekel: baba pjana, rt prodana) me je zvlekla na moški wc, kjer se je poscala in se ob tem v počepu nad školko opirala name. Še kar nadrealističen prizor. Ko me je zvlekla v vece in si začela slačit hlačke, sem si za trenutek rekel opaa akcija, ampak res samo za trenutek, kajti takoj za tem se je začelo scanje in vse me je minilo, sploh nisem vedel, kako odreagirat - nekako sem samo stal tam in nisem vedel, kam bi se dal. V resnici se mi kaj takega ni še nikoli zgodilo. V pijanščini mi je omenila, da bi šla rada domov in se stuširala v Soči, ter da v Sočo lahko skoči vedno. Potem me je spet poljubila z razprtimi usti, ki so kar vabile, da mednje vtaknem svoj jezik. Poljub sem ji vrnil, vendar ne z jezikom. Potem v resnici cel večer nisem vedel, kam naj se dam. V resnici tega nise vedel že prej, nekako mi ni bilo ugodno v štirki. Povsod sami prekul arhitekti, ki so tolk kul, da nisem imel filinga jih zajebavat.

Nataša mi je všeč, ima močno spolno energijo. Morda celo tako močno, da me je je malo strah. No, če sem popolnoma trezen, mi pijana punca vsekakor ni turn on. Ko sem v ponedeljek govoril z njo o tem, se ni spomnila ničesar, tako da tudi nisem bezal in analiziral naprej. Nekatere stvari je mogoče bolje pustiti.

Kakorkoli, vsekakor je ena redkih žensk, s katero se mi zdi, da se odkrito pogovarjam o marsičem. Pomaga mi razumevati ženske. Obenem med nama je neka kemija, jaz jo skozi nekaj prcam, ona pa se tudi rada zajebava. Ene parkrat me je že konkretno zabila... Pomojem oba veva, da ne bi mogla biti par. Mogoče bova pa vseeno "razelektrila" napetost ob priložnosti, vseeno mislim, da bova za to morala biti oba malo pijana. Vsekakor se rada poljublja, tako kot jaz. Vesel sem, da sem jo spoznal.

Tek okrog rožnika

2008-05-04T22:57:00.003+02:00

Okrog rožnika iz šiške
Find more Runs in Ljubljana, Slovenia

Začel sem s treningom, sicer pozno, 17.5. je tek treh src. Jutr se moram prjavt, pol pa bo kar bo. Tek okrog rožnika - 50 minut (drugič letos) ni bil ravno lahek zame. Vmes sem se enkrat ustavil na prbl 2/3, za izgovor sem imel, da olupim in pojem banano. Vseeno me ni noben prehitel, jst pa sem dva tekača :) Jutri na taičiju bom čist lesen.

Za začetek bo 10ka, 21ka je zaenkrat utopija. Tudi ljubljanski tek trojk (12km) je zame trenutno preveč, ker se teče čez golovec. Za 2. maj je padel krim z biciklom. Če naslednji vikend odlavfam kkšn kilometrčk več kot tokratnih sedem, potem zmorem tudi 10ko. Če mi rata še med tednom odlavfat kkšne pol urce za presekat poleg sredinega baketa, toliko bolje.

Tale map my run je kar kuljska zadeva, gor lahko najdeš veliko prog, ali pa si jo sam narišeš. Tudi za motivacijo je kul. Do drugega vikenda si moram ubost še mp3 plejerčk, pa narest eno tekaško plejlisto, da mi ne bo treba v glavi vrteti teme iz rockyja. Ta se mi je zabliskala, ko sem premagoval zadnje metre na Celovški. Malo je manjkalo, da nisem začel boksat zraka.

ta-ra-ra ta-ri-ra ta-ra-ra ta-ri-ra tararaparara tararam param para taa taaa
naslednjič pa eye of the tiger :)

včeraj

2008-04-19T15:23:00.002+02:00

so bile spet vse moje. Prespal sem pri eni hecni punci. Ni bila najbolj lušna izmed vseh punc, s katerimi sem plesal. Je bila pa zagotovo najbolj simpatična. Edina, ki me je zagrabla za tiča in rekla, da hoče "kavsat". Ona je plačala taksi, ko sva šla k njej. Zjutraj sva si rekla hvala, se nasmehnila en drugemu, se poljubila in se poslovila.

Počutim se tako prazno :)

92kmh

2008-04-17T20:43:00.002+02:00

In si ob 500 ojrotov in še nekaj čez, da ne omenjam mesečnega odvzema in pet kazenskih točk.
Te zna kar lepo presenetiti pošta s sodišča po SKORAJ dveh letih.

Zdej grem pa na pir!

Čefurji raus!

2008-04-13T21:35:00.003+02:00

Je naslov romana mojega sošolca iz gimnazije. Danes sem ga končal. Berljiv. Tragična vsebina, komična pripoved. Roman me je prepričal.

Bravo Goran!

ps. Spomnim se, ko je v gimnaziji pri slovenščini napisal esej z naslovom: Zakaj nisem prebral tegaintega dela. Dobil je šut. Itak.

razvrat

2008-03-30T23:16:00.002+02:00

Če s svojim ravnanjem povzročim, da kakšna možganska celica umre, je to lahko tudi dobro, če se zato v ostalih nekaj premakne.

Včeraj sem naredil množični poboj. Imam moralca. Ampak če bi se odločal še enkrat, bi naredil vse isto.

ljubav

2008-03-29T08:33:00.002+01:00

Pijano

Igral sem se s puncami. Smo se vrteli. Vse bi. Ja Vesna, tudi tebe ;)

Danes sem se počutil kot da bi lahko imel vse. Ne mislim punc. Mislim cel svet.

In medtem sem plesal tudi z njo.

In sem se zaljubil.

Mislim, da do danes nisem niti vedel, kaj beseda zaljubiti se sploh pomeni.

Zdaj vem. Vsaj mislim, da vem.

Med tem sem ugotovil, da je saund en najhujših plejsov v ljubljani. Od zdaj bom hodil žurat tja.

Še prej pa moram ugotoviti, kako ti je ime, dobiti tvojo telefonsko ali naslov in ti izpovedati ljubezen.

Nič lažjega…

ps duško in andreja: slava vama!

vikendkotdaganibilo

2008-03-02T23:04:00.002+01:00

...petek je bil izredno zabaven...
...smeha polna vreča z Jocotom, Alenko in Duškotom, ki se je vrnil iz Amerike...
...najprej Romeo, potem Bikofe, potem Bachus, kamor mi je malo žal, da smo šli, na koncu sva z Jocotom zavila še v štirko...

Naučil sem se, da je možno obrate iz salse prav dobro uporabiti tudi na funkijado ali borkine čigumije. Delujejo, tudi če punca ne pleše salse, samo sledit mora.

Pa srečal sem eno res kulsko punco Natašo. Z nekaterimi ljudmi se takoj zaštekam, z njo recimo - modelka. Zdej mam njeno telefonsko in jo moram poklicat za kakšno kavo ...al pa žur. Samo ne vem še kdaj...

Domov prišel ob pol šestih zjutraj, trezen - od 2h naprej sem pil samo še brezalkohol. To je zame zmagovalna kombinacija. Ok v soboto sem sicer delal in vstal pred deseto zjutraj, ampak z mačkom bi bilo neizvedljivo...

Aja v četrtek sem bil pa na salsa partyju. Zmenjen še s sotečajnicami. Folk obvlada. Vse skupaj izgleda izredno fukiš, v eno chico sem se prav zagledal... Jaz začetnik sem pač gulil tistih par osnovnih obratov. Ampak se maš lahko prav fajn, če ne razmišljaš o tem, kolk folk okrog tebe obvlada... Zame začetnika je jeba, če zna soplesalka več od tebe. Jaz moram vodit in če nimam "programa", se punca pač dolgočasi. Zato tudi nimam poguma, da bi že zdaj, ko sem še štorast, plesal s puncami, ki obvladajo, ker pač nimam dovolj znanja, improvizacija je pa možna šele, ko so osnove že ponotranjene. Tam pa še nisem. No ja - mogoče bi jo pač moral prijet za rit, pa ne bo več tolk dolgčas ;)

Mi je malo žal da ta mesec nimam cajta za nadaljevalni. Aprila pa nujno!

Tale salsa se mi zdi ena sama analogija fuka, kar ples v bistvu tudi je. Očitno mi ga primanjkuje (fuka namreč), pa zato kompenziram s plesom:)

Drugače smo pa med vikendom v biroju izvedli selitev: razširili smo se iz ene sobe v dve sobi!
YEAH!
Pridobil sem dragocene malarske izkušnje - sedaj sem mojster samouk špohtlanja, gipsanja, kitanja in beljenja. Verjamem sicer, da profesionalci naredijo hitreje in natančneje, ampak mi smo si pa naredili žur iz tega. Jutri imamo slavnostno otvoritev s fotografiranjem :), pa še mrežo nam pridejo spedenat!

reakcija vikenda

2008-02-25T23:09:00.002+01:00

...
ona: Sem prestara zate.
jst: Kolk si pa stara?
ona: 26
jst: HAHAHAHA - ja res si že stara
...

hirajkomhirajgou

2008-02-15T23:39:00.004+01:00

... za malo motivacije v teh dneh - končno na obisk h gastarbajterskemu kolegu...
sej vem, da se hvalim, kdo me pa bo na lastnem blogu?

leti leti leti....

2008-02-12T21:51:00.003+01:00

čas!
Pa imam filing kot da se je teden komaj začel.

drugače pa sem v tem tednu:
ugotovil, da sem po 3h urah spanja naslednji dan bebasto srečen, si popevam bedaste srečne pesmi in se na široko režim ne vem čemu že. Včeraj zjutraj stopim iz dvigala, požvižgavam si komad "smučajmo vsi, bojan in mi..." in ko odprem vrata dvigala, vanj vstopi starejši gospod, ki si tudi požvižgava, zazdelo se mi je celo da isti komad:). Se spogledava in drug drugemu smejoč in žvižgajoč pokimava v jutro.
ugotovil, da so mi seksi punce, ki imajo čop na stran.
ugotovil, da pogrešam študij, vendar ne faxa. Samodisciplina in motivacija.
ugotovil, da je v ctkju vse polno fukiš študentk, ki so tudi prijazne, če ne pa vsaj vljudne.
Sklep: od zdaj naprej bom hodil v ctk brat strokovne revije - 2 muhi na en mah.

V ponedeljek in torek mi je uspelo ustati pred sedmo zjutraj. Sicer pod prisilo, ampak zame je to nedvomno D O S E Ž E K.

Naredil se mi mozolj na riti. Nadležno.

Za valentinovo sem vsem puncam, s katerimi sem kaj imel, s katerimi bi kaj imel in pa tistim, ki so mi kul kot prjatlce ali kolegice (nekatere sodijo tudi v več kategorij hkrati) poslal sms s sporočilom: Rad te imam. Za vedno tvoj. In to tudi čisto resno mislil.
In to samo zato, ker vsak dan hodim ali se peljem mimo unih mobitelovih reklam za valentinovo sem dobil 97 smsjev in mi grejo na kurac. Jebem ti mater mobitel, spet si me dobil. Samo sem poslal mms, ki je danes zastonj.

tedenski projekt asociacij

2008-02-04T21:41:00.000+01:00

Danes je ponedeljek. (na)ključna asociacija za današnji dan je.

kemični wc v dežju

Jutri bo torek. Za jutri torej potrebujem ključno asociacijo.
Pojutrišnjem je sreda. Spet (na)ključna asociacija za ta dan.
In tako naprej do nedelje.

Potem vzamem vseh sedem in iz njih sestavim zgodbo, celoto, projekt, skratka superznak tedna.
Če hoče kdo od vaju sodelovati, prosim!
asociacije, na podlagi katerih je nastal projekt asociacij:
asociacija1
asociacija 2
asociacija 3 je ena igra s kartami ki sem se jo rad šel kot otrok: na vsaki karti je bila slika, potem smo iz sosledja naključno izbranih kart morali sestaviti zgodbo.

aja še kratek report za nazaj: za pusta sem bil dalmatinac. Očitno mi res najbolj sedejo te živalske maske. Bilo je super! Šli smo v gala halo na zimzelenčke. Klapa taprava, razposajena, samo zgodaj so šli domov. Seveda jaz ne:) Plesal sem skozi, veliko s puncami. Ene 5-7 sem jih polizal po obrazu, tko kot to delajo prijazni peski:) Nobeni - vsaj zdi se mi - to ni bilo preveč všeč. Meni pač :) Plesal sem - jebiga moram se pohvalit - z Manco D. Punca rada pleše, samo mal višja je od mene ;)

Ena punca mi je odtrgala rep iz gole hudobije, ena me je 3x, pazi to 3x konkretno, počasi v doooool okroooog zagraaaabi in nazaj goooor potezi zašlatala po tiču&jajcih. Z nobeno od njiju nisem plesal, niti je polizal po obrazu. Jst ne vem, kam gre ta svet. No ja uno sem pač "po službeni dolžnosti" zašlatal nazaj. Leva na joško, desna na rit. Pol pa leva stisni za joško, desna popraskaj po pizdi. Mislim, da je bilo to najbolj brezčutno šlatanje mojega življenja:) Res mi ni filing šlatat joške, riti in pizde ko veš, da ne boš imel nič več od tega... no ja bolš to kot nič ;)

Kul mi je bilo, da sem začel ta pravi čas pit vodo in se ga nisem preveč napil. Naslednji dan nič mačka.

V nedeljo sem začel s tečajem salse. Komaj čakam, da ne bo treba mislit in bom lahko samo plesal. Zdaj sem čist lesen, ker samo razmišljam o korakih in o "vodenju". kul je, da se pari skoz menjamo, ker se tako več naučiš, moraš biti bolj prilagodljiv. Imamo eno punco, ki mislim, da je težja od mene, sicer pa simpatična energična punca. Pri njej me moti to, da bolj vodi mene kot jaz njo.

Danes sem bil na taičiju. Čutim napredek, ravnovesje, usklajenost. Vedno manj posnemam turšico, vedno bolj se fokusiram nase, na usklajenost dihanja in gibanja. Vedno bolj uživam. Končno ena stvar, kjer je dobro, če delaš počasi - v tem sem res dober :).

Aja v studiu smo dobili nove računalnike, bolje rečeno zverine od mašin.

Ta mesec imam ful dela. Vse bo v redu.

Aja, na koncu pa še najbolj pomembno: sram me je, da sem pozabil: sodelavka in prijateljica Gaja je v nedeljo zvečer rodila fantka. Skoraj 4 kile težak dec. Slava ji!

Koren iz 7 tekma

2008-01-21T15:25:00.000+01:00

Se je odvijala danes med 13. in 14. v Kratochwillu. Bilo je razburljivo. Rezultati so bili znani šele v sodnikovem podaljšku, saj nasprotnik ni pričakoval, da bom šel tako daleč.

Na veliko presenečenje favorita Miha sem slavil zmago s 66:44 pravilno povedanimi decimalkami števila koren iz 7. Naučil sem se jih 75, vendar sem jih nekaj pozabil. Resnici na ljubo je treba povedati, da sem za sestavljanje svoje sekvence potreboval praktično celo kosilo, med tem ko je Miha svoje zdrdral v nekaj minutah.

To seveda ne zmanjšuje sladkosti zmage in 22 pirov, ki sem si jih priboril v trdem boju, kjer umazane igre ni manjkalo.

Miha je seveda zahteval povratni dvoboj, toda o tem se bomo pogovarjali šele, ko bodo dolgovi poplačani in piva popita :) Njegova metoda je bila veliko učinkovitejša kot moja, tako da je moja zmaga v veliki meri tudi posledica podcenjevanja. Toda sedaj poznam tudi njegovo, ki jo seveda kanim uporabiti in izpopolniti po svoji meri.

care!

keura

2008-01-20T00:36:00.000+01:00

pred kakšnim mesecem ali dvema ali tremi, ne spomnim se točno, je bil natečaj za logo za predsedovanje eu. Bil je čist spljuvan in se kar strinjam, da je grd.

Danes sem si zmislil eno meni jako zabavno varianto.

tole je prvi osnutek:

Upam, da v EU niso tolk občutljivi glede zastave kot ameri.

kdo bo koga zradiral?

2008-01-17T22:51:00.000+01:00

Lansiral sem svoje prve superjunake. Baje da jih bo kaj kmalu odplavilo. Me prav zanima, kakšna usoda jih čaka...

bik

2008-01-14T03:03:00.001+01:00

Že dolgo nisem nič narisal, vsaj nič, kar mi bi bilo všeč.
No - tale mrcina mi je všeč, zato ga ponosno razstavljam.
Nikoli, ampak nikoli, ko si rečem, zdaj bom pa nekaj narisal, ne pride ven nič dobrega. Vedno narišem kakšne hecne resbice takrat, ko bi moral delati kaj drugega. Kot naprimer zdaj.

V fotošopu sem samo nabil kontraste in dal v grejscale, ker je zanič fotka. Nič drugega.

70 decimalk se učim na pamet

2008-01-12T18:56:00.000+01:00

MI. TI SOLA SELAREFA REREDO
TI SOLA NODOLA NODOLADO
RETIRE LASELA FASIFANO
MITIDO SOMILASE REDOMI
LANORE BOMIFADO BOMIFALA
DOREBODO FATI BOFAFASO
SOLANO MIDOREDO TIBOBO

Kako zadovoljiti žensko?

2008-01-06T17:34:00.000+01:00

Napisal bom nekaj o tem, kako zadovoljiti žensko, kot se za pravega moškega spodobi. Predvsem je tale procedura primerna za popestritev dolgih deževnih nedeljskih popoldnevov, ki so sicer namenjeni čakanju na Maria.

1. del: JEBA NA WCJU

Gre za zelo kočljiv prostor z nekaj triki, ki jih je dobro poznati. Najprej je zelo pomembno, da veš, v kaj se spuščaš. Če misliš, da na wcju ne bo šlo brez pripomočkov, se močno motiš. Toda pripomočke je potrebno znati tudi uporabljati. Brez skrbi, gremo lepo po vrsti. Prve so rokavičke, saj si tvoja ženska menda ne želi, da bi s svojimi od cillita hrapavimi rokami šaril po njej. Izbire je veliko, ene so takšne bolj tanke, za boljši občutek, druge pa večje, debelejše, za manj občutka. Povsod si pa občutka res ne želimo, ane?

Mater je tole sexi!

Tu se jeba seveda šele začenja. WC v grobem delimo na stene-ploščice, tla iz ploščic in školjko, ki se jo od vsega najbolj intenzivno uporablja, zato pa zna biti z njo tudi največja jeba.
Poleg rokavičk je kar se obvezne opreme tiče bistvena še gobasta krpa.

Zelo pomembna so prava čistila. Zagotavljam, da so ženske poznavalke in bodo že iz založenosti kopalnice ugotovile, če ste vešči svojega posla ali ne. Je pa ta založenost tudi dvorezen meč, namreč, kaj hitro se zgodi, da ne veš, za kaj se določena zadeva uporablja. Iz izkušenj menim, da za wc ne potrebuješ več kot dveh. Tri so že preseravanje, o tem kdaj drugič.

Začnem s cillit gang bangom na pločicama, ki ga uporabljamo za ploščice. Cillit našpricaš po ploščicah in ga že po minuti zbrišeš z vlažno krpo. Ne skrbi, če se bo ženska pritoževala, da je prehitro konec, ga lahko po potrebi uporabiš večkrat, na najbolj kritičnih mestih bo, da bo resnično zadovoljna, potrebno zavzeto in dolgotrajno drgnjenje.

Ko sva obdelala stene, se spustiva na tla. Tu je potrebno požreti moški ponos in iti na kolena. Zagotavljam, da se obrestuje! Zaradi kočljivosti same situacije je zadeva cenzurirana in ni fotodokumentirana. Je pa divje.

Druga pomembna stvar je račka za školjko. Opozarjam, da z račko obdelujemo notranjost školjke, pošpricamo torej tam, kjer ženska lula in kaka, zaradi posebne oblikovanosti dosežemo tudi težje dosegljive kotičke. Za konkretno obdelavo umazanke z račko rabiš pol ure. Dobra stran račke je ta, da namesto tebe opravi večino umazanega dela, ti samo izpereš in se s cillitom pozabavaš na sedalu.

Poleg naštetega rabiš še železno voljo. Sam si pri zadovoljitvi ženske rad privoščim ustrezno glasbo za pravo vzdušje. Danes sem se med drgnjenjem počutil kot pravi moški tudi zaradi umazanega rocka partibrejkersov, ki so mimogrede konec meseca.

Tako: Opravljeno! Madona se sveti! In še več kot uro časa je do Maria!

In še nasvet za konec: če takole zadovoljiš žensko, ni vrag da te konec meseca ne pusti na koncert...

Prihodnjič: JEBA V KUHINJI...

15.12.2007 jerman je bil sedmi v val gardeni

2007-12-16T15:35:00.000+01:00

danes ponoči med 01 in 04 se je dogajalo približno tole:
po vselitvenem žuru pri mažiju (btw ma hud flet in njegova maja je zelo simpatična), ko so vsi spizdili domov, je bila moja odločitev: ne iti domov, ampak težit babam:
kam?
v orto...
#1. ko dajem obleko v garderobo:, istočasno še dve nasmejani bejbiki, pomojem srednja šola...
Jaz: samo ne mi zamešat tehle številk, ker nočem od nje jakne pol dobit!
(smeh)
ona: jaz pa od njega ruzaka ne! (smeh)
(za začetek odlično: gremo vse punce mal prcat za brezveze pa ni važno a lepe a grde)
#2. 2 punci za šankom me opazita, da bi rad šel za šank po pijačo, se malo umakneta, da me spustita not:
jaz vprašam: a se mi poznamo? ne? (s tem da bi lahko prisegel, da je ena zgledala kot Anamarija, če bi se postrigla na kratko)
una me debelo gleda: ne? jaz: o super, sem se že bal, da bom imel probleme... onidve: čudno gledata...jaz če se ne poznamo, potem je pa skrajni čas da se spoznamo!
onidve: se nočeta
vatever itak mi nista tolk luštni!
#3. sama punca se neki zvira na plesišču:
jaz: a ti pa kar sama plešeš?
ona: ne, moj fant je šel po pijačo...
jaz: potem pa morava izkoristit ta čas ko ga ni! (smeh)
ona (smeh) potem neki o muziki če je kul
jaz, da mi je bolj kul ejtis ob četrtkih, ona, da če sem tolk star,
jaz, da sicer, ko so bli ejtis, da sem bil bolj mlad, OŠ pa to, da je pa to mi zihr ostalo v podzavesti, in da mi je verjetno zato tolk kul ta muzika
potem pride njen tip, nazdravimo, se obrnem stran
#4. punca v vijolični majici
jaz: ali je vijolična tvoja najljubša barva?
ona: samo zato ker jo nosim, ni nujno, da je moja najljubša
jaz: zakaj jo pa potem nosiš? (bravo jst)
katera pa je potem tvoja najljubša barva? (tle sem pa zajebal sam sebe)
gledam njeno obleko (črna+vijolična): rdeča ali črna
ona: ne eno ne drugo, se obrne stran (eh na napakah se učimo)
#5.jaz: ali veš koliko disko kugel je v tem klubu?
ona: ?*?%&$#
jaz: ponovim na uho
ona: i am from hungary!
jaz: počasi razložim celo zgodbo (ki je še sam v slovenščini nisem čisto razumel) v angleščini, da nekaj je pravih disko kugel,več pa je kugel iz stiropora, ki zgledajo kot disko kugle! To sem pač opazil in se mi je zdelo zanimivo in poudaril sem kako je pomembno to imeti pod kontrolo in če ji tega še ni nihče povedal! V glavnem, zdim se ji mal freaky (v resnici tudi sam sebi) ampak sej je vseeno, ona je pa debela! Pol me je še nekaj gledala ampak se mi ni dalo več z njo ukvarjat, ker mi ni bla luštna
#6. kar nekaj deklic sem bolj mimogrede za foro spraševal, če vejo kdo je zmagal v smučanju in keri so bili naši...samo ena je vedela, da je bil jerman sedmi v smuku
je pa dobra fora čeprav čist bedna; vsaka p. je hotla bit po svoje đekica pa me nekaj zabijat ampak se jim jebivetrsko nisem dal
#7. mene je staknila ena bejbika, mal sva plesala, mal jo šlatal za boke in rit
je mela nezanemarljive joške, fukiš..., taka energetska, punca z rokenrol imiđem, ledr jakna pa to, drugače pa ne tolk lušna...da prihaja z bajkrskega žura iz btcja, da ma njen brat bajk, mislm da sva na ganse čist razpucala
pol pa ne vem, zakaj je vse zvodenelo, mogoče zato, ker sem rekel da nimam bajka, samo bicikl :), verjetno pa tud zato, ker sem se zagledal v »talušno«!
#8 fuuuul lušna gimnazijka – se počutim kar malo pedofila - (in tud ful popularna, obkrožena z družbo, kar naduvana) dam ji giv mi fajf, vzvratnega, dej stričku bombico...punca sodeluje...športni duh pa to...in grem naprej
#8. eni pohvalil usklajenost pasa z majico kot nice try, vendar v tem si pa zajebala, potem je sama priznala, da ni najbolš in potem mal debate o imiđu....Opazim še čebelo – rokav, ki ni čebela ampak zebra in en kreten zravn ma isto. On je bil kao njen frend. Zelo prijazna, simpatična, ampak mi je bilo mal hecno, ko je un tip zraven visel in se ni imel kam dat...odplešem dalje...
#10. »TALUŠTNO« GLEDAM VEDNO, KO JI NANESE POGLED NAME, DIREKT V OČI IN SE JI NASMEJIM, kasneje grem mimo na wc, ko se pogovarja s kolegico, slišim: dej joške ven (ali to hočem slišat) v glavnem nekaj v zvezi z joški, tako mimogrede čez ramo komentiram: sicer ne vem zakaj se gre, ampak se strinjam, da če daš joške ven, bo to zihr koristilo!
(Smeh): sej ne veš za kaj se gre
(Smeh): res je, ampak v vsakem primeru škodilo ne bo! grem naprej na vc
#11. nasikana "mene noben ne razume imiđ" tinejđerka:
ji rečem da rabim ful uslugo: če mi lahko da 3 šamarje, da sem šel stavit s kolegom in da mi manjkajo še tri preden grem lahko domov!
noče!, Pravi, če sem sadist
pravim, da bi bila to pomoč!
noče!
pravim, da je ona sadist! in grem ven
#12. prašam na stopnicah naslednjo, ki mi pride na pot, če mi naredi to uslugo!
In mi jo z veseljem: skupaj štejeva 1...2...3; se zahvalim. pravi, da ji je bilo v veselje :)
ima enga revčka za tipa (you lucky bastard), ki mu hiti razlagat, kaj se je zgodilo, šele potem opazim, da je huda huda pi..., res, med 5 najlepšimi puncami, ki sem jih videl ta večer
potem po stopnicah, naprej opazim »taluštno« in kolegico, taluštna pa mene. ko grem mimo reče »talušna« "opala" oz nekaj v tem smislu, jst nekaj odreagiram, pa se žal ne spomnim čisto točno kaj, vem pa da sem bil zelo kul! hladno, hkrati dal vedet, da mi je huda, in da sem car, ki se mu jebe za vse! Ampak se res ne spomnim, kaj sem rekel
garderoba!
še na bitter lemon! v spodnjem štuku. Določim si, da do takrat, ko spijem pijačo, moram zatežit "talušni", drugače si ne odpustim! Razmišljam, kaj bi rekel, odločim se, da bom nadaljeval z najbolj lejm konceptom »Kateri so bli naši v smučanju?«
na stopnicah ju ni več! luzer, kaj pa čakaš!
ven! vidim »talušno« in kolegico na čiku
#13. ne oklevam, direktno pristopim in prašam, kdo je zmagal danes v smučanju oz. če vesta kateri so bili naši?
ne vesta, ampak "talušna" zagrabi in se hoče pogovarjat z mano!
pol pa marsikaj bluzenja, sem bil kar pijan očitno
o pridelkih: če bi bila pridelek, kateri pridelek bi bila: talušna pravi, da poletna jagoda, (vprašam če s smetano) ta druga, da je marčevska, podučim, da je to ajda, jaz pa avgustovski travnik...
punci sta zabavni in jima sede malo žongliranja z besedami! Parkrat smo se res nasmejali mojim foram, dobil sem filing, da jima ni odveč moja družbe, se mi pa včasih malo zašteka, bolj počasi mislim s toliko piri v riti...
Talušna da je Anja z Bežigrada, ta višja, da je Ida z Viča, je bolj samozavestna od Anje, tudi ful luštna, ima lepo kapo in nasmeh, višja je od mene
obe blazno S E X I !, z veseljem bi bil fant od Anje do konca življenja, seveda ji tega nočem pokazat, ne vem pa, koliko sem bil pri tem uspešen...očitno ne preveč...
ZAMENJAM IME ANJA ZA AJDA!!!! OJOJ PIJANEC KARDINALNA NAPAKA!
me prašata, če sem sam in zakaj, rečem da ja, in da si še ne pustim it domov
ne dobita taxija, pomagam, dajem cifre iz mobija, nič se ne javi, čakamo, klatimo neumnosti, vse s tem odhodom se jima sfiži in smo kar nekaj časa zunaj, dobim občutek, da je tudi njima čisto zabavno... razmišljanje, da bi da bi šli peš...pa da je predaleč
potem da gresta dol do ceste težit taxijem
jst grem počasi po bajk se pripeljem dol. Ej punce, a rabita prevoz?
(smeh) Spet sem v igri...
Ko takole folk mimo hodi in neki pijani tipčki nekaj lajajo zraven, začutim kako so jima mimo. In da jima jaz nisem...parkrat začneta že razmišljat v množini, se pravi sem zraven!
vmes prijavita, da sta sestri, čemur se samo smejim, yeah right! Shit test? Niti se ne poznata tako dolgo časa, bi rekel...
ida hodi spraševat taxije okrog, temu sem hvaležen, saj mi daje čas, da sem sam z anjo. Bolje bi bil lahko reagiral na takšne trenutke!
potem gre ida naenkrat v taksi, v 2 sekundah spizdi tudi anja z naslednjim! Gledam jo v oči, gleda predse, takoj se odpeljem in ne gledam nazaj.
o pepelka, vem da sem ji všeč tako kot je ona meni. Ampak čisto sam sem zajebal, nisem znal stvari speljat do konca. Nisem znal njene cifre dobit z zvijačo!
če bi še enkrat:
ko sem idi narekoval cifro taksijev iz mobija, je bil čas, da bi še svojo vmes uturil!
eh bilo i prošlo ida z viča in anja z bežigrada
aja v bloku v liftu srečal simpatično=fukiš blontno primorko iz 7ga štuka, ki je bila v kmšju. Sem jo mal zaslišal, kako je bilo, pa rekla da tko tko, sem rekel, da je bilo v ortu super, kar ni bila laž!
ej, če bi vožnja z liftom ne trajala tako malo časa...no primorko iz sedmega se lahko še kdaj srečam...ehehe, mislim, da je celo ista kot tista, ki sem jo enkrat prve dni po vselitvi srečal v liftu in spraševal, če se da pridet na teraso bloka...

nisem fukal nisem se niti poljubljal nobene telefonske nisem dobil ampak vseeno sem car! To mi tudi ni bil cilj. Cilj mi je bil težit folku. In to sem tudi počel. Počutil sem se kot žongler, ki mu sicer kugle padajo na tla, a vztrajno poskuša in kar je najvažneje, se ima pri tem fajn! Zdaj je ta attitude treba le še operacionalizirati!

Kaj sem se torej naučil: da mi ni težko pristopit do punce, imam body language, ki je samozavesten. Dokaz, da ni važno kaj poveš, ampak kako! Vendar pa me pa po par stavkih včasih zmanjka! Practice! Alkohol tudi zato ni dober, ker ti upočasni mišljenje, so pa refleksi kar ključni... Včasih sem malo bolj freaky ampak to je lahko tudi plus! V glavnem, večer je bil super!

smučarski pecarski žargon

2007-12-11T20:52:00.000+01:00

Matr je huda tale vlečn'ca!

Tale je pa težk ratrak!

slučaj

2007-12-11T20:41:00.000+01:00

tole so mi naredila kitajska jajca od usb ključa iz slik modelov ranljivosti prostora za občino ribnica

ampak zgleda pa muy kul, dosti bolj zanimivo od dolgočasnih originalov. če bi hotel tole narest v fotošopu, bi porabil nekaj časa...
V dokaz o vlogi slučaja in napake kot kreativnega orodja.

supreme

2007-12-10T23:01:00.000+01:00

Tole se je zgodilo že dolg nazaj, sem se pa zdele spomnil na to, in mi je smešno.

Z Jocotom sva mela pohod. Najprej smo se ga napili v Bikofeju. In s pira prešaltali na žgano. Ženka Alenka je šla spat, dedci pa naprej v štirko, kot je svetovala wannabi Anastazija. Kjer nama je morala plačat pelinkovec, ker ni verjela, da je Jožetu ime Jože.

Pol pa v T5 na supreme party, kjer je bila hudejša muzika v smislu, da je bolj treskalo kot na sindikalni zabavi. Po dolgem času sem se ga razpucal tko kot je treba. Do švica in naprej. Po koktejlčku in absintu (matr je dober - nooot!) je Joco je pičil dam, jaz pa itak da do konca...

No v glavnem, proti jutru si zaželim limonade. In to svojo željo sporočim kelnarci. Ki pravi, da nima nič vode. Grem na wc in meni nič tebi nič vidim 2 sixpacka plastenk radensk v hladilniku. Seveda prinesem kelnarci, rekoč: tu so limone, tu radenska, naredi mi limonado! (na šanku polne košare limon in limet) Kupim limonado. Spijem. Supreme!

pa spet na densflor čigumi. Zadeva proti koncu, plesišče že bolj prazno, dj pa razposajen ful, huda muza... Pa spet žeja in limonada. In čakam in čakam na prezaposleno kelnarco in se dolgočasim in vzamem par limet in začnem z njimi žonglirati. Če še znam. Itak da ne najbolje, ampak par krogov mi uspe, dokler mi kakšna ne pade dol. nekaj se še podajamo tam po hali z njimi...že kar preseravanje, si mislim... In meni nič tebi nič naberem 5 limet, jih stlačim v žep in se odločim, da je čas za it. In grem.

Po poti srečam dve dekleti, ena ima superduper jakno, sem se moral kar ustavit. Pravi da je japonska, in res tako izgleda. Pa ji podarim limeto za nagrado :)

Naslednji vikend smo si jih pri Jocotu stiskali v pivo - kot to delajo v Mehiki. Ugotovili smo, da sem imel moralno pravico ukrasti limete s šanka, kot kompenzacijo za limonado, ki je glede na okoliščine ne bi smel plačati.

Ugotovili smo tudi, da so limete dosti bolj kul kot limone, ki da delujejo kar malo preveč ruralno za pravo urbano zabavo v prestolnici. Pivo je bilo supreme de luxe.

guatemalski psi #3

2007-12-10T21:39:00.001+01:00

san pedro, lago atitlan; na telje plaži je tud bil eden, pa ga nisem fotknu...

san pedro, lago atitlan - bartolomeo, mehiški pes vodič, včeraj se ga je nasekal z mojim predujemom, da je opotekajoč hodil za mano na goro, mater sem ga gonil :)

san pedro, lago atitlan...vsak ima svojo pozo

večerno branje...

2007-12-04T00:40:00.000+01:00

Pred spanjem si zadnje čase vsake toliko privoščim en strip...

...so far so good, danes prvič (po zelooo dolgem času) perem pulovrje.

šoping

2007-12-03T00:07:00.000+01:00

Ta vikend sem mel šoping. Mater je to naporno.

v soboto sem si kupil penserje v tejle kul embalaži.

Danes pa na knjižni sejem. Če bom le kdaj vse to prebral...

Potem sem za kofe in čaj kupil še eno dobro debato. Res ugodno!

moj 'hood

2007-12-01T22:30:00.001+01:00

Ko se je zvečerilo, sem šel v trgovino po nujne življenjske potrebščine. Obenem sem fotoraziskoval moj nejbrhud.

Pod blokom je bife, bife 104. Odličen izvesek, pazi na utripanje 104-ke! Socrealistični pajzl mi izgleda muy kul. No, ženskam se ne zdi ravno primeren prostor za it na pijačo, ampak očitno ne vedo, kaj je dobro. Nisem še šel na per, ampak nujno grem enkrat.

Potem je podhod z grafiti. Urbana džungla, v njej pa boj za preživetje! V njem mrgoli jonepridipravi, ki na vsakem vogalu čakajo da te zabodejo, in ti poberejo žetone za avtobus in še ledvice za povrh.

Čez cesto je pekarna, kjer so zelo prijazni in prodajajo žemljice, rogljiče in razne zavitke. Sirove štručke so super, prav tako makovke. Vendar sumim, da se za svežim vonjem žemljic in prijaznimi prodajalkami skriva mafijsko leglo. Vsekakor jih bom imel na očeh.

Pičke! Pičk mamo vse polno. Ena se mi je sredi zime kar na cesti nastavljala v spodnjem perilu. Eh, če ne bi bil na misiji, bejbi...

Poleg tega imamo tudi sveže sadje in zelenjavo s sosedovega vrta. In to streljaj od pekarne! Tole mi že sumljivo smrdi po mafijskem kartelu.

Have no fear, fruit and vegetables are here!

Indicev je še veliko. Naslednjič grem preverit cvetličarno in kino Šiška.

No tko. Preostanek večera bom nadaljeval z aktivnim bojem proti aidsu! (vzdržen bom:)

mehiški (in gvatemalski) psi #2

2007-11-20T21:23:00.000+01:00

zipolite, mexico. odraža splošno počutje vseh prisotnih

s hajke na nariz de maya ob jezeru atitlan v gvatemali

wtf?

špinača

2007-11-16T19:28:00.000+01:00

Končno sem našel razlog, da se peljem z vzpenjačo kot se za novopečenega Ljubljančana spodobi. V nedeljo dopoldan oborožen s fotoaparatom odbicikliram na Krekov trg preizkusit, kako se z bojda dragim kamnom spotike pride na grad.

Prislonim kolo ob ograjo in ga priklenem nanjo. Očitno večina ljudi ne obišče vzpenjače z biciklom. Kljub steklenemu nadstrešku in kamnitemu jeziku pod njim, ljudje do kioska dostopajo po asfaltu ob njem. Ne vem ali jih motijo stopnice ali oblikovanost nadkritega sprejemnega prostora, ki se ne odpira proti trgu, pač pa stran od njega, proti gradu. V trg se v resnici ne more odpirati zaradi neugodne geometrije vogala, v katerega je umeščena vstopna postaja. Drugače gre vse preprosto. Kupiš karto na avtomatu in jo uporabiš podobno kot na smučišču. Samo da je tukaj vse bolj stekleno in kovinsko. V čakalnici bi mi bilo dolgčas, če ne bi opazoval dveh malih astronavtov, raziskovalcev neznanega, ki sta ju mami lovili naokrog. Opazita, da stopnice vodijo tudi navzdol, slišim, da na grad ne pelje vzpenjača, temveč špinača. Tudi jaz začnem vohljati za detajli. Ugaja mi diskretna osvetlitev. Ljudje se nabirajo dovolj hitro, nekdo opozori, da dvigalo že drsi z gradu.

Vkrcanje...odštevanje sekund...Vzletimo in že počasi in komaj slišno drsimo ob ostankih obrambnega zidu. Zanimivo, nisem vedel, da je bil zgrajen tudi na samem pobočju.

Vsako sekundo se vidi dlje. Hitro mine minuta, kolikor potrebujemo, da pridemo na drug svet. V grajsko podzemlje.

Oblikovanje grajske kleti deluje tektonsko, vstop je domala monumentalen. Ugajajo ustvarjanje prostorskih planov in preboji svetlobe od zgoraj. Orientacija je jasna: navzgor! Da je dostop v osrednji del grajskega dvorišča levo, mi pove svetloba, zato se mi ni potrebno ustavljati ob tabli, ki zeleno vpije v spokojnost rjave in sive. Uporaba materialov je dognana. Kontrast se vzpostavlja med tankimi kovinskimi elementi in težko grajsko gmoto. Beton je uporabljen raznovrstno. Kot masiven podporni zid z zanj potrebno grobostjo ali fin baldahin, ki se boči nad stebri.

Navdušen sem nad skalo, v katero je vrezan celoten prostor . Tudi vzpenjanje po številnih stopnicah, ki se zažirajo med skale, me zato ne moti preveč. Malo se je pa le treba pomujati za tisto kavo na grajskem dvorišču. Zanima pa me, kakšno mnenje imata o njih dedek in babica, ki sem ju videl spodaj. Mogoče gresta z liftom in ne delita mojega občudovanja višinske razgibanosti prostora.

Kmalu se spustim nazaj v mesto. Za trenutek se mi zazdi kot da pristajam na planiški velikanki. Občutek mi stopnjuje streha, ki se boči kot doskočišče. Komaj čakam na kaj podobnega v Planici, pa na Triglavu tudi še nisem bil.

*ogled: nedelja, 11.11.

*txt: ponedeljek, 12.11.

* tole je rezulatat delavnice arhitekturne kritike. V bistvu ni kritika, ampak prosti spis. Nisem imel časa (beri: ni se mi dalo), resno naštudirat zadeve in poskusit narest "resne" kritike. Zato sem izhajal samo iz subjekta. Namen vsega skupaj: arhitektura in prostor morata prodreti v obče medije, to je preseči samozadovoljevalne debate znotraj stroke.

Sklep: nad vsem sem bil neobjektivno navdušen, ker se je pač - dejstvo- fajn pelat z vzpenjačo. Moral bi it še enkrat za večjo distanco, pozornost in objektivnost.
Sicer pa, zihr je kkšn bloger že pisal o vzpenjači. To bi mi bil lahko tudi vir!

Do druzga tedna mam čas, da zadevo izboljšam. Kaj dosti ne bom naredil. Mislim, da je vedno bolje biti predmet kritik kot kritik!

Zdele pa na per.

mehiški psi #1

2007-11-06T01:14:00.001+01:00

no v bistvu sta dve mrcini iz DFa v senci. Bližje nisem upal.

Pa še en ps, ki se je poslovil od mene na stopnišču za metro zadnji dan v DFu.

Res se mi ne da za nazaj fotk urejat.

...

2007-10-27T23:12:00.001+02:00

Še zdaj si nisem uredil fotk iz mehike. Jih je ful, pa se jih ne lotim. Naivno čakam na vikend, ko ne bom imel nič za delat. Še sobe si nisem pospravil. Pisda prah se mi nabira in prav na živce mi gre skladovnica papirjev na mizi in vse knjige v škatlah, ki jih še nisem razpakira. Rabim nek regal ali omaro. Cimra sta kul. Tole mestno življenje mi kar odgovarja. Vse blizu, čeprav včasih pogrešam avto, še posebej v deževnih dnevih. Jebiga, hitreje je in bolj komot. Predvsem mi fali ob četrtkih, ko imamo na rodni škofljici basket. Ta četrtek sem ga zamudil, ker sem predolgo delal. Potem sem si rekel, jebiga, povečerjal, šel nazaj v biro še za dve uri in sfiniširal stvari za petek zjutraj, potem pa pičil na zastonj cuba libre na havana party v media park in si na račun večerne pridnosti naslednje jutro privoščil podaljšek spanja.

Danes že cel dan ždim za dvojiškim kolegom. V ponedeljek oddaja enega projektiča za slovensko cesto tko da bo jutri kar delovno. Sploh ker sem danes res zabluzil - še vedno se pobiram od včerajšnje noči. Vmes se mi je bine enkrat sesul, ko sem inštaliral bs player in so šle neshranjene risbe v pm. Nevem kaj je s to mašino. Očitno ima averzijo do skypa in bs playerja. Če bo še naprej kaj težila, kličem prodajalca.

Včeraj sem bil na rd od Martina in Satje. hecno. Flešbek iz srednje šole. Spoznal nekaj kul folka oz. jih nekaj ponovno srečal. Vedno si rečemo, da se moramo več videti. Ampak zdej pa res :) Moram se mal bolj povezat s par folka, predvsem Aidanom, ki je sociolog in ga zanima prostor. Model govori tako hitro, da sploh ne prideš do besede. Pa naredimo kakšen workshop. Darja se bavi z grafičnim oblikovanjem. Sem jo že zahaklal za konstruktivno kritiko moje bodoče spletne strani. Tim pravi, da gre na Švedsko. Ga že vidim, kako hara po štokholmu. Sošolka iz srednje Tina (zdaj punca od Satja - mi lepo pašeta skupaj) me je spečala z njeno kolegico s faxa. Prav hecno. Ni mi bilo treba migniti s prstom. Še trudil se nisem biti zabaven in duhovit. (dej Luka pospremi Aljo domov, da je ne bo strah...). Mislim, da je ni bilo strah. No, tale Alja je prav simpatično bitje. Fuul temeljito si čisti zobe. Takih prijemov s krtačko še nisem videl. Mama je zobozdravnica :) Ker sem si jih moral pred "spanjem" umit tudi jaz, mi je dala novo zobno ščetko :)) Jo moram kaj poklicat, da dobim še kaj več v zameno zato ker sem jo pospremil. Mogoče kar jutri za kako kavo. Najraje kar pri meni doma :)). Moram sprobat posteljo ;)

Jutri grejo moji prjatli na mali maraton. Jst ne. Šel sem laufat samo enkrat in so me ful boleli kolki po tem. Če bi šel še parkrat laufat in postopno povečeval razdaljo, bi pomojem zmogel. Počutim se nasplošno kar ok fizično pripravljen, zadnjič smo bli na krimu z bajki. Na zadnjem klancu so noge sicer pekle, da ne bi zmogel, ni bilo vprašanje. Zdej ni čas za zakrnet, ker se bliža zimska sezona in bi rad osvojil tole karvanje, za kar bo treba delat z nogami.

zadnje čase se počutim ful optimistično. Nekako se vse odpira in dogaja v pozitivno smer. Tako pri delu, kot pri puncah (prejšnji vikend sem na metelkovi zganjal vraga...). Manjka mi še malo organizacije, discipline in malo več športa, pa bo kul. No, ko bom dobil vse plačano za nazaj, bo pa sploh fino...

... fotke iz mehike pa ne morem uploadat...

ajd

spet doma

2007-10-05T01:10:00.000+02:00

Evo:

Za danes sem se že včeraj obril, ker smo imeli sestanek,

vstal sem malo pred sedmo uro zjutraj,

delal sem do štirih, čeprav sem, priznam, za pol ure kinknil v biroju.

Izgovoril sem se na jet-lag.

Zvečer sem šel na basket, prvi v sezoni,

užival sem,

pol pa za bonus, še na 3 pere z ekipo.

Ja, tudi doma je lepo.

Če bo pa še Mario v nedeljo, pol bom pa sploh brez besed...

Tivoli, 26.8.2007

2007-08-27T17:38:00.000+02:00

V parku se naslonim na drevo ob poti.

Uživam popoldansko sonce.

Opazujem čudežne ljudi.

Morda je tukaj danes zjutraj

mladič izbruhal grajca.

27

2007-08-13T20:18:00.000+02:00

Vse najboljše, care!

v petek v kudu

2007-08-12T22:36:00.000+02:00

je blo pa res hecno

Najprej sva z Jocotom pametovala, kot pač znava. Pol je šel on spat, meni se pa ni šlo. Srečal sem enega znanca s faxa, pa sem se nekako uštulu v njegovo družbico.

Tam je bila ena lušna blond punca. In začelo se je sprijavo, da mi je pač všeč. Imel sem filing, da bi ji bil tudi jaz, pa se je nekako bolj ukvarjala s tem znancem, preko katerega sem uletu v celo družbo. Pa ne vem, a samo zato, da ne bi pokazala, da sem ji tud jaz všeč. Mislim, da bi lahko vpadel v njen film. Pa nisem. Čeprav je proti jutru vse bolj pogledovala proti meni. Za nameček sem bil jaz všeč njenemu gay prijatelju. Mal me je kuril, jaz sem vse vzel kot hec. V glavnem model je model in njegovim prijavam sem se režal kot maček. Ker so ble res smešne. V večeru sem spil ene štiri perčke, par vod, kako uro, uro in pol sem se razpucaval na plesišču. Do konca. Do švica in naprej. Družbica smo šli potem na hamburger. Za zraven še kila smeha z nekimi nadrealističnimi prigodami. Potem sem šel ob pol sedmih zjutraj zaspan domov, čeprav povabljen na after.

Sklep 1: Protikadilski zakon je zakon.
Slep 2: Zaradi protikadilskega zakona bo zdaj v slabše klimatiziranih klubih sicer manj smrdelo po čikih, pa zato več po kislem (po švicu).
Sklep 3: Spoštujem pedre, ker so ljudje, ki zmorejo prisluhniti samemu sebi in iti na pot samouresničitve družbenim normam navkljub. Zaradi tega, sklepam, gre za sproščene in neobremenjene ljudi. Tu bi lahko seveda nasprotoval zaradi poudarjene ženske (=komplikatorske?) plati. V glavnem, sklep 3 ni sklep, pač pa nepreverjeno teoretiziranje.
Sklep 4: Če hočeš punco v družbi gayev, moraš najprej dobiti gaya na svojo stran. Mogoče moraš samo pazit, da ga ne dobiš preveč na svojo stran :) In ponavadi so prjatlce od gayev luušne punce!
Sklep 5: Imam občutek, da so punce v družbi gayev malo bolj sproščene in nimajo tako močnega "obrambnega mehanizma". Kar je guud.
Sklep 6: Štosburger ni več, kar je bil. Driskal sem pol sobote. Na zadnjem driskanju me je šupek ful pekel. Ker je bilo malo po kosilu, sklepam, da je šlo tako hitro skozi, da je bila želodčna kislina v igri, pardon v danki.

Že dolgo nisem bil zunaj do jutra. sedlo je ko sto mater.

aja dons smo mel pa family piknik. blo je hecno.

Če živiš više, se dlje vidi?

2007-08-10T17:48:00.000+02:00

ljubljana - piran s kolesom - opravljeno

2007-08-08T23:12:00.000+02:00

štart: v petek ob 8.30, Trnow...
...pit stop na Kozini...finiš: v petek ob 15.00, Tartinijev trg

Lahko bi nabijal o epskih razsežnostih podviga.
Tako kot nabijam zadnjih par dni vsem, ki jih srečam in ki imajo pet minut časa.

Za prvič sem zadovoljen sam s sabo. Največja neumnost, ki jo lahko narediš, je da goniš po črnokalskem klancu navzdol... Čist me je sfukal! Potem sta me je dotolkla burja malo pred Koprom in zadnji klanec med Izolo in Strunjanom. Ampak, da ne bi zmogli, ni blo nikoli vprašanje. Že dolgo si nisem tako egota nafutral!

Carji smo!

V bistvu je pa tko: treba si je postavt nove izzive.
Spet se bom lotil plezanja. Evo. Za vikend grem na rimca trenirat prste. Pa shujšat bo treba. Vsak dan sklece, trebušnjaki in dviganje trupa na štangi. Od ponedeljka naprej.

Dil? Dil!

med 1.9. in 29.9. me ni

2007-07-30T10:56:00.000+02:00

Karta za mehiko je plačana!

tour d bloke

2007-07-29T20:59:00.001+02:00

Poročilo

petek, 27.7.2007
18.35: odhod z bicikli ob 18.35 izpred Čebelice na Škofljici
pot: mimo želimelj, Turjak, Rašica, Velike Lašče, Sveti Gregor, Nova vas, Volčje - ob Bloškem jezeru
21.10: cca 48 km in 3 naporne vzpone kasneje prihod na cilj
...hlajenje razbolelih okončin v Bloškem jezeru
...par pirčkov pa spat, smo hotli it še v barček ob jezeru, pa je bil že zaprt...

sobota, 28.7. 2007
zajtrk, trgovina, jutranja kava ob jezeru, skok v vodo
popoldan: del ekipe peš na Slivnico, del ekipe delo za računalnikom (priznam, sramotno početje)
pozno popoldan: roštiljada, popoldanski skok v vodo
zvečer: na gasilsko veselico v Dolenjo vas pri Cerknici. Igrali so Čuki! Čuki so carji! Bilo je super! Peli, plesali in se zabavali!
...ššššc iza ovinka...ko sije luna na obalo...veselo pojem noč in dan...

nedelja, 29.7.2007
vstajanje med 10 in 11 dopoldan
zajtrk
jutranja kava z jutranjim skokom v vodo
siesta
priprave na odhod, pakiranje, priprava biciklov
15.00: odhod
Volčje - Velike Lašče - Rašica - Turjak - Grosuplje - Škofljica
16.45: cca 42 km in 1 u izi vzpon kasneje: obisk nesojenega sopotnika na Malem Vrhu
17.00: doma!

Bil je super odklop, tako fajn, da nisem naredil niti ene fotke...

To je bil trening za projekt za naslednji vikend: z biciklom na morje...

mavrica!

2007-07-25T01:34:00.000+02:00

ah kurc en vznesen komentar sem napisal, dodal še dve fotki, še malo kontemplacije o razmerju med človekom in naravo. Pa mi je neki net za štekal in vzel cel post, ko sem že pritisnil na "javno objavi objavo" gumb kakor se bojda najbolje prevede "publish". Mogoče je zato tud net crknu. (od smeha...)

pol pa nič

polletje je minilo pred skoraj mesecem

2007-07-24T00:15:00.000+02:00

uresničevanje letnih planov zaenkrat kaže uspešno

Bodimo sistematični in pojdimo po prioritetah:

1. redni osebni dohodek. Ni sicer reden v smislu mesečnosti, je pa dela zaenkrat dovolj, včasih preveč. V glavnem, za preživet imam, več ne rabim. Obstaja sicer potencialni problem občasnih nelikvidnosti, vendar ga ni bilo v zadnjih nekaj mesecih in kakor kaže, ga tudi ne bo.

2. V lastno najemniško sobico (z balkonom, opaa! in razgledom iz 9. štuka, opaa!) se selim predvidoma v sredini avgusta. Pa da vidimo, če obstaja nekaj, kar vsaj malo diši po urbanem v Ljubljani. ps: prioriteta 1 je v resnici le najpomembnejši predpogoj za uresničevanje prioritete 2. Manjkajo še: pranje, likanje, kuhanje, pospravljanje, pomivanje... to sicer vse znam, ampak rad pozabim... vsega se da priučiti...

3. španščina v teku

4. harmonika je edina nerešena zadeva, morda se prijavim v glasbeno v avgustu, čeprav malo dvomim v to.

ostali cilji ali niso tako pomembni ali se jih ne da načrtovati

bonus #1: septembra bom enomesečni jebiveter...

kritika / bonus: shujšat moram za par "centimetrov", kar pomeni obilnejše obračanje pedal in zopet redno sklecanje in trebušnjakanje. Kondicijsko stanje je bilo že slabše, je bilo pa tudi že mnogo mnogo boljše...

Sklep: Splošno stanje dobro, z odličnimi obeti za naprej.

ajd

mobifoto

2007-07-15T18:11:00.000+02:00

Zadnje čase nisem nič objavljal, kar je sovpadalo s količino odvečnega časa.

Zdaj sem spraznil svoje fotke z mobilca na comp. Pa da vidimo, kaj si je zaslužilo, da sem ga potegnil iz hlač.

Fotke niso kronološko urejene, majo pa datume gor kar o defaultu. kul.

gradbišče: vse narobe, rešujemo kar se rešit da... (na sliki: stopnišče vzdihljajev)

vikendprojekt: pot domov z napornih pogajanj o vzpostavljanju nove evropske osi marost - brusl (www.marost.org) Kovo, ti si car!

dan d v tivoliju za nagrado po napornem tednu

tale koncertna je še stara ampak je nujna - gotan project v ljubljani, carsko!

Tlele sem delal v zadnjem mesecu in pol. Ljubljana na pladnju. Mihevc je stajliš, da je kaj.

Tu bi se dalo prihraniti v mestnem proračunu. Pa še lepše bi lahko bilo, ne pa da je povsod nasmeteno s temi mačehamitd.

to je moj novi post

2007-07-11T21:52:00.000+02:00

Citat tedna:
Rožle, ti si en kekec!

gotangotangotangotan

2007-05-22T01:39:00.000+02:00

bilo je super za slišat in videt. Brez besed.

Če kaj, potem je tole lahko moj "oblikovalski credo":

2007-05-05T15:06:00.000+02:00

"V svojem poslu oziroma obrti oziroma umetnosti sem spoznal, da lahko le na en način preprečim, da bi moje podobe utonile v poplavi vseh ostalih ter postale žrtve nenehne tekmovalnosti in neubranljivega duha komercializacije, in sicer tako, da pripovedujem zgodbo. V mojem poslu oziroma obrti oziroma umetnosti obstaja nevarnost, da si želiš ustvarjati podobe, ki bi bile same sebi namen. Toda spoznal sem, da "lepa podoba" sama po sebi nima vrednosti. Ravno nasprotno, lepa podoba lahko uniči tok, učinek in delovanje celote, dramaturške strukture. Na napakah sem se torej naučil, da je edina zaščita pred nevarnostjo ali boleznijo samozadostne podobe prepričanje, da ima prednost zgodba. Če podobe same sebe jemljejo preveč resno - sem ugotovil - zmanjšajo pomen likov in jih ošibijo. In zgodba s šibkimi liki nima več moči. Samo zgodba daje verodostojnost vsaki posamezni podobi; tako rekoč nudi moralo mojemu poklicu ustvarjalca podob. Zato se ob predavanju ljudem, kot ste vi, ki snujete zgradbe in oblikujete krajine in strukturirate naše urbano okolje, sprašujem: obstaja podobno vodilo?"

citat iz Wim Wenders: Urbana krajina (predavanje na kongresu japonskih arhitektov 1991 v Tokiu), iz knjige Vrzeli filma in arhitekture, str 50. Skromnih pet strani, zelo iskrenih, zelo resničnih.

eu-monec

2007-04-27T16:41:00.000+02:00

Save as Draft Slovenija in z njo Ljubljana in z njo vsa njena zgodovina bo v 1. polovici 2008 predsedovala EU

vikend na blokah

2007-04-17T00:19:00.000+02:00

V petek smo praznovali mašin rd. Najprej pa pozdravil miha na njegovem rd. Vsenajboljše obema! Zelo razposajeno! V media parku imajo po tleh tepih in ker ni bilo preveč gužve sem lahko delal prevale! juhu. Srečal, plesal in lupčkal sem se z luštno bivšo sošolko s španščine. Bilo je lepo, bomo vidli, kaj še bo...

V soboto smo praznovali jocotov rd. Vsenajboljše! V glavnem sem se nažiral pečenja. Pomoril sem nekaj možganskih celic, vrgel dve partiji balinčkov, eno partijo frizbija in šel na en dopoldanski sprehod. Fascinirala me je voda v več oblikah:

Najprej Bloško jezero

...tale smooth napajalnik me je nekako spomnil na Barragana....

Za veliki finale pa nekaj v neposredni bližini: Zakaj bi Bloškega, če lahko Blejskega!

report

2007-04-11T23:56:00.000+02:00

Hotel sem objaviti reportažo ponedeljkovega biciklističnega zavzetja Sv. Ane nad Podpečjo. Pa bi moral naštudirati tole objavljanje videoposnetkov. Lahko povem samo, da je padla in da je res lep razgled.

Hotel sem objaviti reportažo z včerajšnje otvoritve razstave natečaja v Izoli. Evo: Imeli smo se super: bil sem na morju, slikali so nas, jedel sem fuže z beluši in jurčki, v Lj. smo igrali namizni nogomet in potem sem dobil še šnelkurs iz swinga. Vse v enem dnevu.

neuradno

2007-03-23T19:21:00.000+01:00

smo spet d r u g i !
Za nagrado si zaslužim eno šterko.
In kot naročeno je danes spet gumitvist.

juuuhej!

humor iz foha

2007-03-21T14:13:00.000+01:00

Kaj je žepni park?
Parkec, ki je tako majhen, da ga lahko vzameš s sabo v žep.

Več žepnih parkov!

Ljubljana, Plečnikov podhod pri parku zvezda

2007-03-11T17:27:00.000+01:00

bulvar

2007-03-01T17:51:00.000+01:00

Delamo en 14 dnevni brainstorming za prostore ob Slovenski cesti. Narest moramo spolirane fotomontaže do ponedeljka. Prilagam konstrukcijo perspektive - klopi in reklamni panoji. Več naslednji teden. Pomojem bo rajcig končna zadeva. Bedno je samo to, da imam še en kup drugih stvari, ki so tudi nujne, pa ne tako sexi.

Pravkar sem skenslal eno druženje s študentkami KA na račun lovljenja (že zamujenih) rokov. Pisda, pa glih zdej ko mi v horoskopu mi piše, da bodo od četrtka naprej potenciali za navezavo stikov z nasprotnim spolom...

kuljsko

2007-02-28T19:23:00.000+01:00

nekaj v tem stilu naj bi delal za vrtec, je rekla šefica.

Muce ni več!

2007-02-26T23:11:00.000+01:00

Danes sem kolovratil po slovenski in opazil, da ne morem več v muco!

Tam sem bil samo enkrat: Neko jutro na troli me je tolk srat tiščalo, da sem moral dol s trole in se usrat v najbližji lokal. To se mi je zgodilo samo enkrat v življenju.
Živo se spomnim: planil sem v muco in praktično zdirjal na wc. Zaklenjeno! Piše, da je ključ za šankom. Naročim 2 deci jabija in ključ in v drugo zdirjam na wc. Tu ne bi več nadaljeval...

Tile socialistični pajzli pa kar vztrajno izginjajo. Škoda.

update

2007-02-26T22:44:00.000+01:00

Poročilo o preteklih dveh vikendih:

Naj že takoj povem, da ni bilo nič seksa, tako da lahko kar nehata brat, draga bralca:

Sobota, 17.2.: maškare: bili smo skupina japonskih turistov. Bilo je kul, radoživo, zabavno. Taprava družba. Veliko smeha. Uletaval smo u lokale in snemal folk in se mu čudil. Imel sem kamero in skoraj vsakič sem pozabil sneti pokrov objektiva. Pa ful se pozna, kako sem postajal vedno bolj pijan, ker mi je skoz nekaj zoom nagajal in sem mel enominutne reflekse. Počutil sem se skrajno duhovit samemu sebi. Navihan. Ne vem, ali sta k temu pripomogla tudi dva kozarca absinta. Edino, kar mi je manjkalo, je bil zaključek – morali bi iti plesat (funk factory), pa je potem volja večine odločila, da ne gremo, ker je predrago in se ne splača dat 8€ob skoraj 4h zjutraj. No ja, to bi se lohk zbrihtal preden smo s taxijem iz centra prikruzal v rudniško cono... A jebiga. Potem smo pri eni izmed »potencialnih kandidatk« zaključili z jutranjo debato. Una, ta netolk simpatična izmed obeh (ok, koga bi izbral med leopardkinjo in čarovnico...), pravi, da se tipov zelo hitro naveliča, da ji je edini pomemben kriterij za tipa, da dobro seksa, in da je kriterij dobrega seksa »trije orgazmi«. Pri seksu je očitno zelo pomembno štetje. Take stvari so mi čisti turn-off. Jebiga ni glih sproščujoče, še manj pa rajcig, če ti ženska pred seksom reče: pa glej da mi bo trikrat prišlo...malo občutka prosim no, nisem (vedno, hehehe) sexmašina... Po mojih »bogatih izkušnjah« psica ki takole laja, ne grize. Čeprav sem imel tudi občutek, da sta se obe malo bolj zapalili za J., jebiga, višji je.

Sobota, 24.2.: šel sem v šterko plesat. Bilo je nujno, ker sem to potreboval. Letos do včeraj sploh še nisem plesal. Sem mislil, da se bom na densfloru razpucal že za pusta na disko, pa ni šlo. Šel sem sam – brez prilagajanj in občutka, da nekomu nekaj vsiljuješ. Bilo je sproščujoče, očiščujoče. J E B I V E T E R ! Pozitivna energija. Trezen, ok no spil sem 3 pire v celi noči. Zadet od plesa. Dobre glasbe. Čeprav sem se zadnje čase počutil izčrpanega, sem ugotovil, da imam še vedno veliko energije, samo povezat moram krog in včasih spremeniti smer. Spucal sem svoje energetsko vezje. Nujno večkrat narediti. Odlična kombinacija muzike: na main flooru drum'n'bass. Mogoče sem pričakoval malo bolj soulful/funky. Borka je zakon. Naredil je večji žur kot taglavni dj. V bar čošku funk in soul in malo mešano. In potem tako malo rotiraš...Zmagovalni pesmi večera: Benč: Ta noč je moja in Sreča na vrvici – sem moral kar pograbit najbližjo deklico, da sva skupaj »odplesala« to srečo.

Vtisi: še vedno imam »žmoht« in še me deklice opazijo. Prišel sem plesat in noret - to sem tudi izžareval in to pozitivno energijo so opazile... pomojem tudi zato, ker sem se odločil, da to ne bo lovska noč, te se itak sfižijo...ker zavohajo sušo. Bilo veliko punc, ki jim ne bi rekel ne. Videl sem tudi tri punce, za katere bi šel na kolena. Vse tri so imele fante sabo. Pizda.

Bera: srečal 2 znanca, malo kramljal. Plesal z dvema puncama. Folka je bilo ravno prav. Ni bilo gužve, ni bilo prazno. Slikal se s tremi razposajenkami (ena od njih mi je bila fukiš), ki so šle zgodaj domov. (Žal mi je, da se nisem spomnil, da bi ji zatežil, da naj mi pošlje fotko). Potem sem jedel pico margerito pri šiptarju (a je to diskriminatorno, če rečem šiptar?) in šel domov z busom ob 5.45. Aja, dva tipa sta me vprašala, če imam xa. Javaldamafalda. Če je huda muzka ne rabim xa. Če pa ni huda muzka me pa ni.

Cena: 2,5€ bus, 9€ vstopnina, 9€ pijača v štirki, 3,5€ pica in voda= 24€ / biti jebiveter za par ur= neprecenljivo

Zadnja 2 vikenda sem dobro izkoristil v smislu nočnega življenja. Cilj: združiti dogodke 17.2. in 24.2. v en večer. Pa lupčkal bi se z eno lušno punco. Sklep: naslednji mesec grem spet na liquid grooves v štirko.

PS: imam novo frizuro. Nisem več Prešeren, prelevil sem se v kratkokratkolasca. Punce pravijo, da sem zdej lepši. No ja, vsaj za košarko bo pomagalo. Bom lažje videl koš.

Patetico in novo leto

2007-02-06T23:05:00.000+01:00

Ta petek sem kupil dve karti za Patetico z namenom, da ju podarim kolegici, ki mi je naredila zares veliko uslugo. Ne, ni to kar misliš - usposobila mi je neke prostorske podatke. Potem se je izkazalo, da je bolna, torej s kartami ni imela kaj za početi. Zato sem ju podaril kot darilo za novo leto sestri in njenemu fantu. Jebiga, pri meni gre vse bolj počasi, ampak bolje pozno kot nikoli. Sestra je bila čisto presenečena in sploh mehka. Je rekla, da jima je bilo zelo všeč na koncertu - bilo je v kavarni Union, tako intimno vzdušje. Po smsu se mi je pohvalila, da ima sedaj njihov cd s podpisi. Meni pa je bilo zelo toplo pri srcu, ker sem ji podaril lep večer. Zdi se mi super, da podariš nekomu darilo ali malo pozornost, čeprav ni "nobenega" razloga za to na točno tisti dan. Se mi zdi, da je občutek, ko dobiš darilo od nekoga na en x dan še boljši, saj ga nisi pričakoval. Hkrati pa je še bolj očitno, da je darovalec podaril darilo ne zato, ker bi "moral"- kot to velijo neke nepisane norme ob praznikih itd, temveč zato, ker je to želel.

Sklep: večkrat moram komu kaj podariti, pa četudi zgolj kompliment. Hec je v tem, da so razlogi za darovanje dvojni: Prvič, da pokažeš človeku, da ti nekaj pomeni, da spoštuješ in ceniš odnos, ki ga imaš z njim. Hkrati pa se - kako egoistično - sam prekleto dobro počutiš. Nova priložnost za darovanje je že na vidiku, zgoraj omenjeni kolegici se še nisem oddolžil za uslugo.

vrt #2

2007-02-05T11:06:00.000+01:00

Zadnjič sem nekaj pisal o vrtu, danes prilagam par slikc taistega. Fotomontaže bi bile lahko bolj dodelane, ampak sem namesto "spolirani prezentaciji" več časa nemenil načrtu, za katerega tudi s parmesečne distance mislim, da je glede na okoliščine kakovosten (seveda pa tudi ne moremo govoriti o nevemkakšnem presežku).

Za največji uspeh si štejem to, da sem, upam, naročnikoma uspel razložiti, da imata fenomenalno lokacijo in da je najpomembneje, kar je potrebno pri ureditvi vrta narediti, je obstoječe kakovosti prostora v čimvečji meri ohraniti - to pomeni ne uničiti - in jih čimbolje izkoristiti v zasnovi vrta.

Mislim, da sem ju prepričal, da planiranje terena in izgradnja 1,5 m visokega betonskega zidu ni smiselno. S tem bi sicer pridobil *ravno trato* za hišo (za katero sicer ne veš, za kaj bi jo potreboval, razen zato, da bi si kupil kosilnico - traktor, s katero bi jo potem vsak teden besno kosil) hkrati pa bi tudi parcelo ogradil od gozda. Rob parcele, ki je tudi rob gozda je bolje oblikovati kot *zložen prehod* v gozd, tako da se lahko, če ti ustreza, z vrta odpraviš naravnost v gozd. To je zame luksuz!

Seveda pa je pri vsej tej stvari še en velik hakelc. Če ti delaš zgolj idejno zasnovo, to pomeni, da nimaš nikakršnega vpliva na to, kako se stvar izvaja. Detajli so torej lahko zanič. Še bolj pa je "nevarno" to, da si lahko naročnik dovoli načrt po svoje "prilagajati", "dopolnjevati" itd. To pomeni, da obstaja velika nevarnost, da bo zasnova vrta sčasoma postala nerazpoznavna. Merilo dobre zasnove je, da so vsi elementi točno tam, kjer morajo biti. Če torej samo en element spremeniš, prestaviš, umakneš, dodaš itd., tvegaš, da boš s tem porušil celotno zasnovo.
Strinjam se sicer, da je dobro oblikovanje tisto, ki zna "predvideti" tudi "nepredvidljivo" in to vključiti v zasnovo, pa vendar je to mogoče le do neke mere, temeljne poteze v prostoru je vedno potrebno nastaviti.

PS. Seveda bi bilo bivanje na parceli mnogo mnogo boljše, če ne bi bila hiša postavljena popolnoma narobe. Po toči zvoniti...

Keš na roke

2007-02-02T16:45:00.000+01:00

Danes sem dobil plačilo za en vrt (idejno zasnovo), ki sem jo tako, za zraven, izdelal že davnega novembra 2006. 500 €. Pod to ceno se ne prodajam. The only way is up, way up. Če računam, da sem za izdelavo porabil cca 14 dni, to sploh ni toliko denarja. V bistvu je to eno usrano študentsko delo. 14 dni x 8h= 112h. 500€/112= 4,46€ na uro, dobrega čuka starih. Je pa N E O B D A V Č E N, zaradi česar pa me vest prav nič ne peče: glede na našo ablast je za državo boljše, da razpolaga s čim manj denarja, ker ga itak usmerja v napačne stvari.

Peesda sede takle neočekivan priboljšek. Vrtovi znajo biti lušna stvarca, ker so majhni, lušni, obvladljivi projektiči, imaš pa seveda vsakršne naročnike...

Tole me je navedlo na razmišljanje: Zakaj je cena mojega dela tako nizka? Menim, da zato, ker je moje delo dokaj neoprijemljive narave. Namreč, povprečnemu človeku ni težko dati denarja za neko konkretno stvar: npr: bicikl, avto, mizo, stol. Zadeva, ki jo kupuje, je namreč otipljiva, merljiva, ima toliko kg, toliko KM, tako in tako opremo, ki stane toliko in toliko. In potem, ko jo izrabi, jo zavrže, proda, kupi novo.

Za zasnovo hiše, v kateri bo živel celo življenje, pa se mu zdi veliko npr milijon starih, kaj šele dva. In morda bo te iste milijone brez večjega problema porabil za leder zice in ostalo dodatno opremo v novem audiju... In morda bo za vrt, ki bo brez kakovostne zasnove (sej to lahko pa ja vsak), porabil ogromno denarja, ker ga bodo razni vrtnarji, obrtniki in ostali vseznalci nategovali za drage sadike eksotičnih vrst, mize iz 10 cm debelega brazilskega marmorja in vrtno garnituro in teraso iz lesa dreves tropskega pragozda. (No tle ni kej, ti lesovi res dolgo zdržijo, ampak tud macesen ni od muh).

Zakaj povprečen Slovenec raje da denar za holzersko izrezljano masivno ograjo ali pa "unikatno oblikovano" kovaško mojstrovino kot za dober (=dobro plačan) projekt zunanje ureditve? Moj odgovor je pač ta, da si glede ograje lažje predstavlja, kaj je dobil za svoj denar. O kakovosti bivanja, ki jo nudi ta kovana ograja ne bi razpravljal.

dost za zdaj, delat!

Dej PUST me na mer!

2007-02-01T00:48:00.000+01:00

Danes sem čekiral, če so kakšni hudi koncerti v bližini. Te dni sem zamudil: Dan D v Ortu, Da Phenomena v Ortu in Melodrom s slatko Mino v Gali hali. Jebiga, upam da omenjeni še ne bodo razpadli tako hitro kot Olivija (btw, tudi Gal z Galeristi mi je ušel v Cankarju) . In vidim, da je že 17. februarja P U S T ! Glede na to, da bi, če bi moral izbirati med novim letom in pustom brez pretiranega razmišljanja izbral pust, je bralcu moje navdušenje lahko razumljivo. Dobil sem nov smisel in cilj svojega obstoja, vsaj do takrat...in bom ravno sfiniširal te moje stare dolgove, ki me preganjajo v teh nočeh. Torej: obvezen projekt za vikend. Letos kanim biti za maškurce dr. Zoiberg iz Futurame.

Outfit: bela zdravniška halja, stetoskop, klešče izrezane iz pene roza barve, roza plavalna kapa in rozasta gumijasta rokavica, poveznjena preko ust, kot lovke.

Sexy, kenede!

(ps) pizda, zdej bodo pa vsi vedeli, kaj bom za maškurce. Pa sej pol na konc bom čist neki druzga, npr. kreten, ki sedi in dela za računalnikom v soboto ponoči...

utrinek

2007-01-30T14:17:00.000+01:00

Včeraj sem videl muco, ki je elegantno, kot to znajo le one, splezala na drevo. Matr sem ji bil fouš.

Portfolio sm naredil, danes ga nesem sprintat. Ko bom spucal vse "stare dolgove" - to bo, upam, v začetku marca, začnem projekt "moja tazaresna spletna stran", kjer bo moja mapca na ogled tudi internetu. Imam idejo pokazati oblikovanje prostora kot proces. Torej imeti blog, kjer bi vsak dan ali pa vsak teden objavil: delam topato, tle mam probleme itd. Problem je, ker nisem samostojen, torej delam za druge, kar pomeni, da to težko kar objavlim na netu - bi rabil vsaj njihovo privolitev. Bomo vidli.

Naslov bi bil: Golo oblikovanje. (tko kot Jamie v kuhni) Kar bi se mi zdelo še posebej zanimivo, je, da bi lahko ljudje s komentarji vplivali na sam razvoj ideje. Mogoče me nekdo kot "laik" in "neobremenjen" lahko na nekaj opozori, na kar sem zaradi prevelike osredotočenosti pozabil.

Spet na silo

2007-01-26T03:30:00.000+01:00

delam v noči. Klasifikatorska boring jajca. Nujno zlo, v skoraj brezupnem zaostanku, itak. Se mi je začelo spati, očitno je guarana popustila. Pa sem malo čekiral po siblogsih in ugotovil, da je še par takih, ki delajo ponoči ali vsaj jamrajo o tem. Pa nisem več tako zaspan (sotrpini vedno pomagajo) in bom oddelal še eno kitico. Bomo vidli, kako bom jutri (na silo) vstal. Mt sem napisal na pildek, naj me zjutraj prosim zbudi, preden gre v službo!

Zdaj sem se spomnil, da je to redno počela, ko sem hodil v gimnazijo, saj je skrbela, da ne bi zamudil in bognedaj dobil kakšne neopravičene ure. Metoda, ki me je vedno vrgla iz postelje: Mt mi odkrije kovtr (ker je vse drugo že poskusila - prižiganje luči, vpitje,...) in potem me sram pred mt zaradi jutranje erekcije ("uradno" pa šok zaradi mraza) vrže v pozicijo, v kateri naj se šotorčka ne bi vidlo..."jutranja telovadba" se je potem nadaljevala še na busu (takrat sem po moji biološki uri namreč še spal). Eh srednjašola.

ajd, delat!

...došao je Fuke!

2007-01-24T19:13:00.000+01:00

Danes zvečer bo čez kako uro na TVS bosanski film Kod amidže Idriza. Gledal sem ga lani v letnem kinu. Ful lep film, bosanski, človeški, topel, počasen, grenkosladek. Na ta film imam še posebej lep spomin: v poletni noči, ki mu je sledila, se je nekaj lepega, toplega prikradlo v mojo posteljo...

...danes pač ne...

tole sem našel...

2007-01-23T20:05:00.000+01:00

...med prekladanjem starih listov, mi je kar simpatično. Očitno sem razmišljal o njem v 3d. In zdajle , ko jih tako gledam, vem kje sem te črke že videl: v RADOVEDNEM TAČKU, uvodno špico je naredil Marjan Manček, čigar fen sem, njegove risanke sem enkrat gledal v Kinoteki.
PS, Pred kratkim sem tudi njega videl v Cankarjevem domu na bienalu ilustracije. Lepa razstava, kul mi je bilo, da je vsak avtor imel največ po 3,4 ilustracije, tako da si na mali razstavi videl celo raznolikost različnih svetov. Občudujem ilustratorje, mogoče tudi zato, ker bi si tudi sam želel tako risati.

rešitev...

2007-01-23T12:51:00.000+01:00

...za včerajšnje "jamranje" je preprosta: postati "jebač". Naročnika moram "zapeljati", očarati, mu zmešati glavo, tako da ne bo niti vedel, kaj ga je doletelo... Odnos z investitorjem, ki ga moram vzpostaviti, je najbolje ilustriral Magnifico: ..."iz roke mi boš jedla, bejbi"...

naročnik in jaz, suženj

2007-01-23T01:28:00.000+01:00

Kakšen je moj odnos do naročnika? Ali moram ugoditi vsaki njegovi muhi. Vedno sem si predstavljal, da me nekdo najame zato, ker jaz pač bolje obvladam prostor kot on. Saj to je vse lepo in prav. Potem pa pride vprašanje O K U S A. Okusi so pač različni in tu težko pride do racionalne razlage. Nekomu je všeč abstraktna umetnost, drugemu pa slika blejskega jezera z otočkom, ki jo je narisal nek nedeljski slikar. Nekomu so bolj všeč kvadrati, drugemu pa krogi.

Kako odreagirati, ko ti investitor reče: tam bo stal pa kozolček? Danes sem bil pošten, preveč pošten (skoraj brutalno pošten): rekel sem: jaz v tem prostoru ne bi postavil kozolca. Ker ni razloga, da bi tam stal. Kar malo je osupnila. Ne bom samo kimal in ja, ja, ja super super. Povedal sem mnenje, za katerim stojim. Moja etična odgovornost je, naročnika tudi podučiti na področju, za katero sem navsezadnje strokovnjak.

Kozolec naj postavi, vendar jaz z njim nimam nič. Kurc, gre za mojo kredibilnost. Nisem nadaljeval s tem, da je kozolec, če ga privlečeš od drugod, če nima racionalne funkcije, kič. For the record: nimam nič proti kozolcem, če je pravi kontekst in vsebina. Res je, da gre za kakovostno, zelo pomembno stavbno dediščino v sloveniji. Ne pa, da ga privlečeš od nekod, ker ti je všeč "starinsko" in s tem kao delaš uslugo stavbni dediščini. To je domačijstvo. če so ji tolk všeč kozolci, bi pač poiskala staro kmetijo s kozolcem in jo kupila. Po mojem je ne bi bil tak problem najti...

Investitorju predstaviš varianto poti, ki je daleč najcenejša in prostorsko daleč najboljša. Skratka, nanjo sem (bil) prav ponosen, ker je genialno preprosta. Vse muhe na en mah! In ti on prizna argumente, ki mu jih našteješ, nadaljuje pa: ampak jaz bi pa vseeno mela pot tukaj: in ti pove in pokaže, kje in kako. In se za glavo primeš, pogoltneš slino, in potem ti še enkrat, zakaj to ne bi bilo fajn...
In na koncu narediš tako, kot ti reče (še vedno se da vsako varianto izpeljati dobro ali slabo).

Teoretično vem, kaj moraš narediti v odnosu z naročnikom: biti moraš tak car, da sintetiziraš= kakovostno združiš investitorjeve - večkrat iracionalne želje in prostorske opredelilnice, ki se ti zdijo bistvene. Praktično mi je ravnokar padla rešitev na pamet. (za eno od dilem) JUHU osvoboditi se moraš tudi "ideologije estetike" in jo vsakič znova definirati skozi investitorjev okus. Ne smeš narediti po investitorjevem okusu, temveč moraš njegov okus prenesti na višji nivo! To je težko!

V glavnem, kozolec bo, v to sem prepričan, še vedno lahko naredim, da vse ostalo špila. Še vedno ga lahko tako umestim, da bo čim manj škode. Bom pač selektivno fotografiral za portfolio. Ali se bom pa zlagal, da je kozolec tam že bil (kar je na nek način tudi res). Strah me je predvsem tega, da se bo na koncu stvar izcimila v to, da nobenemu "stanovskemu kolegu" ne bom mogel zadeve pokazati, ne da bi moral pojasnjevati in opravičevati... bedno.

Mislim, da moram začeti svoje usluge prodajati približno 3x dražje. Nabiti si moram ceno. Potem bodo morda ljudje doumeli, da gre pri oblikovanju prostora za avtorsko delo, ki ga ne moreš kar po svoje kot ti paše spreminjati itd. Prostorsko kulturo imamo pač na nuli. In potem bodo ljudje od mene zahtevali maksimum, ne pa zgolj to, da jim narišem njihove želje na papir.

V glavnem, z naročnikom moraš biti lisjak. Moraš ga znati speljat na pravo pot. Moraš ga za nekaj navdušiti. Moraš se z njim pogovarjati, ga prepričevati. In sčasoma bo morda ponotranjil ideje, za katere mu tupiš, da so prave. In ko jih bo vzel za svoje, takrat je zmaga. Takrat se bosta zanje borila skupaj.

Na kurac mi gre, če mi investitor reče: pustim se presenetiti z idejami, potem pa prideš, mislim da z dobrim konceptom, on pa ti začne, še preden ga razložiš: tukaj bo tole, tukaj bo tole, tukaj bo tole, kot da že vse stoji. Joj sem bil razpizden. Pizda, kaj pol jaz tle delam? Naredi si sama po svoje, pa ne tratit mojega časa.

Pa ne, ni bil "polom" na sestanku, še zdaleč ne. Par predlogov je bilo sprejetih, za par jo bom še navdušil. Ampak strah me je, da bo veliko kakovosti prostora uničenih. Ker na prostor ne gleda kot na celoto, pač pa kot zbirko praznih prostorov, ki jih je potrebno "zapolniti". Ampak je dojemljiva. Samo ne vem, če imam dovolj časa.

Razumela je, da je praznina v prostoru velika vrednost. Še posebej potem, ko sem to podkrepil s tem, da je ta svet že z vsem prenapolnjen. Večina prostorskega oblikovanja tudi. Preobloženo! KAKOFONIJA. (S tem bi lahko opisal njen sedanji vrt, ampak nisem bil toliko iskren, da bi ji to povedal v obraz. Saj bi me še odpustila!)

Če ima človek veliko denarja, obstaja velika nevarnost, da ga porabi za napačne stvari.

report in razmišljanje

2007-01-18T05:15:00.000+01:00

Evo, končujem mojo delovno noč za danes, ki se je nepričakovano zavlekla. Ampak delam zanimivo stvar tam doli in gori v Brežicah, sem že nekaj pisal o njej, ko sem imel ogled terena. Pa je klicala investitorka 12.1., če je že kaj narejeno, da bi ona že kaj delala... Zmenjena sva bila, da 10.1. začnem delati na njenem projektu, ker do tedaj nisem imel časa in da do konca februarja izdelam idejno rešitev. Pa zdaj pravi, da bi ona že konec januarja imela, da bi že delala. Pa bom pač moral nekaj na hitro narest. (You work better under pressure...). Ta konec tedna imava prvi sestanek, kjer ji moram predstaviti koncept. In danes sem dobil par hudih idej (zato pač še ne spim), ki jih moram jutri samo še dovolj jasno naskicirati - neke hitre fotomontaže bodo to, pa kakšne skice, referenčne fotografije že izvedenih projektov - da se pokaže glavne principe urejanja...Najbolj mi je kulj, ker so rešitve zelo RACIONALNE, preproste in rešujejo osnovne probleme - zasebnost, razgled, dostopnost in hkrati, kar je najpomembneje, ohranjajo obstoječe kakovosti prostora, in še več, karseda dobro poudarjajo njihovo doživljanje. Skratka, mislim, da sem osnovne poteze v prostoru že dobro nastavil, bolje rečeno - iz prostora jih je bilo potrebno samo razbrati. Stvar bo treba le še razviti in izpeljati do konca. Ko bom mel kako slikco, pokažem. Jebiga, skener mi nekaj štrajka.

Portfolio sem skoraj končal, kar zadovoljen, še par popravkov (1 dan dela). Čisto, brez odvečnega okrasja, držati sem se skušal načela: manj je več. In mislim, da sem uspel povedati bistveno...

S tem končujem poročilo in začenjam z razmišljanjem: v zadnjem času ful delam. Ta vikend skoraj nisem spal - čas med soboto zjutraj in ponedeljkom zvečer sem doživljal kot en sam doolg dan. Oddal sem projekt, ki sem ga sicer vsebinsko končal že konec lanskega leta. Point: mislim, da imamo ljudje zaradi tega, ker ni zime in snega nekako porušen bioritem. Ko je sneg in zima, gremo tudi mi ljudje malo na zimsko spanje. Čas se pozimi upočasni. Letos ni tako, dela se na polno, saj je že kar pomlad in vsi kar butamo od energije. Zato komaj čakam sneg, da se bom lahko malo ustavil. Ps: Seveda dopuščam možnost, da moje razmišljanje ne drži.

Prihajajoči vikend pa planiram več druženja. Tudi par perov se mi bo prav prileglo.

update

2006-12-24T23:39:00.000+01:00

Evo , še dvajset minut pa se bo spet rodil Bogec.
Zdele peljem sestro in sestrojebca h polnočnici...
...
...evo me nazaj, kaj sem že hotel: aja razmišljal sem o tem, da bi šel k maši, da bi poskusil občutiti delček čarobnosti, kot sem jo čutil včasih, pa se mi ni dalo. In sem prišel domov in po tvju videl začetek prenosa polnočnice in me je minila želja. Ne vem zakaj. Raje sem zgubljen, prepuščen sam sebi.

No pa to ni bil namen posta.
...obnavljam portfolio-za naslovnico izbiram barvo. Trenutno je prvi favorit tale barvna kombinacija:
Kar me pa najbolj muči pri vsej stvari, pa je to, da za par projektov ne najdem NIČ, a ma NIČ. Nič na disku, nič na bekap cdjih, nikjer, čeprav vem, da mora nekje biti, ker sem pred vsakim formatiranjem diska vedno vse zarhiviral. Tak oda mi manjkajo 3 projekti in bom moral okrog fehtat za material. No v bistvu sem že pošiljal mejle, pa upam, da se bo nabralo kaj jpgov ta teden. Še font moram izbrat en kuljski. Za en res kuljski portfolio si moraš vzeti čas. Tega pa ne mislim. Tako da čimbolj simpl, skupaj zložiti, nič komplicirat in tojeto. Čim manj slik za en projekt. Še te tri dobim in skompletiram do konca leta. Za 2007 bo pa en resen sajt treba narest. To si obljubljam!

čakam na sneg

2006-12-11T23:02:00.000+01:00

Zvečer je mati delala snežene može za čestitke, ki jih bodo delali v šoli jutri, pa sem se ji pridružil...malo sem se igral in naredil dve čestitki za novo leto. Prvo podarjam internetu! Na njej je narisan sneg, ki ga komaj čakam, glede na to, da je padla odločitev, da gremo smučat za vikend, ker baje sneg je! (eto: vzameš piclja, maleviča, sneg in štirivvrsto).

PS Danes sm oddal ŠRP in delovno verzijo strokovk. Nauk: kdo danadanes še rabi spanje?
Pri printanju je bil problem in so mi skoraj vse slikce padle ven. Jebiga. Prejle sem govoril s sošolcem, ki januara piči s punco delat v London. Baje da je ful povpraševanje, olimpijske igre 2012 in vse se gradi... Mogoče bi tud jaz šel s trebuhom za kruhom...v V E L E M E S T O. Ja nič, treba bo ta portfolio dokončat že enkrat ane, še prej mormo pa zmagat natečaj :), da ne bo dolgčas za praznike...

pa ko bo sneg, si naredim eno sneženo ženo. samo zame se bo stopila.

DJ FORMAT vs OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC

2006-12-08T16:39:00.000+01:00

Jutri ob osmih zjutraj oddajam strokovne podlage za ODPG - beta verzijo. Imam že veliko narejeno, pa še veliko za narediti. Predvidoma (noč brez spanja) mi bo uspelo vse narediti, you work better under pressure in to sranje...

Do sedaj vse ok. Velik napredek, vsebinski in količinski. A prav danes dobim prijazno avtogenerirano sporočilce na emajl, da bo drevi v štirki plošče prekladal DJ FORMAT, ja njegov ill cullinary behaveour mi gre večkrat po glavi. V normalnih okoliščinah tu sploh ni kaj za razmišljat. V idealnih okoliščinah bi do danes že itak imel vse odgovorno sfiniširano, dvakrat pregledano in sploh spolirano. A jebiga, realka je drugačna, jasno predvidljiva.

Še celo opcija, ki vključuje delo, hitro 2-3 urno razpucavanje na densflor in spet povratek za ekran ter sfiniširanje - lejautiranje kart, ki se je zjutraj zdela uresničljiva, postaja domala nedosegljiva.

Dj Format, pač te bom poslušal na domazapečenem in sploh ne tako hrustljavem kot bi bil lahko ploščku.

Ob vsem tem jamranju, ki to v resnici ni, saj mi ni pretirano bed, naj omenim, da se v preteklih dveh tednih počutim dobro, čeprav utrujeno. Namreč, spet sem dobil občutek, da nekaj zmorem, občutek produktivnosti, občutek, da nekaj dobro delam. In to mi je zakon. Zadnjič me je, po treh urah spanja, ko sem po jutranji ljubljani šetal z neprespanostno munjenostjo, doletelo, da sem v bistvu bolj srečen zdaj, ko zadnje 14 dni bolj malo spim, ko sem pod pritiskom, ko živim praktično samo za računalnikom itd. Bolj se počutim ŽIVEGA, ker FAJTAM in vem, da ZMAGUJEM.

Tako , oprosti, dj Format, žao mi je što se nečemo susreti, pa sej je naslednji petek tud hud event v štirki. Ampak takrat me pa tud ne bo, ker bom na smučanju, jujujuhuhu!

Ps. Danes bom izpustil tudi diase s Kitajske in Kitajsko večerjo združeno z diplomskim druženjem. Kot dodatno izbiro sem včeraj dobil še homemade suši in vtise z Japonske.

PSS. Včeraj sem za med 21 in22.30 skočil na brucovanje in mi je bilo kar malo žal, ker sem moral it ob vseh teh lušnih puncah. Ampak sem "raje" do 6h zjutraj plužil pred ekranom.

Šta se mora, nije težko. Tudi če vsi, ki jih poznam uživajo veseli december. Ob priliki navržem teorijo (ki ji delno tudi verjamem) o povezavi med nonstop delom na mejah človeške zmogljivosti in ustvarjanjem presežka.

predvčerajšnjim

2006-12-06T19:49:00.000+01:00

--> sem sanjal, da letim!!!! Bilo je super, dogajalo se je v nekem supermarketu? Ležerno sem kruzal med in nad policami in raznimi artikli cca 1-4 m nad tlemi. Jebiga, bil se sem zaprtem prostoru, ampak že ta supermenovski filing, no zdej grem pa malo gor pa okrog, no zdaj je ovinek, juhuuuu. supeer.

(...v razmislek: torej moj blogerski nadimek ima nek smisel, vendarle, no ja morda se lahko preimenujem v luk_supermarket)

Na koncu sem prišel na blagajno, ne vem kaj sem kupil, vem pa da mi je po nekem čudnem spletu okoliščin (najbrž sem jo impresioniral s svojim letenjem, hehe) blagajničarka dala svojo telefonsko... škoda da sem jo pozabil...

Nazadnje, da se spomnim, da sem letel v sanjah, je bilo par let nazaj, ko sem v 4 dneh 4x letel z avionom in je očitno to naredilo vtis tudi na mojo podzavest...

--> danes mi je pa Miklavž prinesel čukulado in arašide.

Glede dela pa takole: še vedno sem prepričan, da mi bo uspelo. Včeraj sem spal 4 ure, danes računam na 5-6, za četrtek in petek bomo pa bolj zombi... glede na to, da bi moral še na brucovanje /verjetno ne bom šel razen če nebo šla kaka krajinarka na kolena/ali pa to obljubila... pa v petek je nek diplomski žur, v soboto moram pa ob !osmih zjutraj! printat 2. etapo oddaje - analizo krajine. Stvar je izvedljiva, ampak mi nikolinidovoljdobrodanebimoglobitišebolje komplikatorji pač rabimo "malenkost" več časa. Pa še ta kompatibilnost programov me jebe in seveda lahko pričakujem odpoved vseh možnih programov in mašin ta vikend. Od včeraj naprej mi printer sploh noče več printati, NIČ! To bo še zabavno! Spet se ga bom zadel z nespanjem! Ko pridem v fazo, ko mi bo vse vseeno, bo že v redu.

ajd, tolk zaenkrat iz moje kontrole letenja. Zaenkrat še v zraku!

težaško delo

2006-12-02T16:21:00.000+01:00

Danes sem sprinatal 35!! modelov ranljivosti. Čakata me še dva zmešana tedna, bolj malo spanja. Ampak se počasi navajam na delo namesto spanja. Še tehle 14 dni zagrizem, potem pa 14. na smučarski vikend. ajd

men se bo zmešal!

2006-12-01T01:38:00.000+01:00

report za ta teden

2006-11-12T18:56:00.000+01:00

Ta teden sem končno vrnil knjige v knjižnice in postal ponosni lastnik dveh fotokopiranih strokovk. za pet dni zamude za dve knjigi plačaš v NUKU 900 sit. jebiga.
V petek sem šel na ekskurzijo na bienale v benetke. Častil biro. Lepo.
V soboto sem se spičil s fotrom. Vse kaže, da se bom odselil od doma, za svojo sobo doma ne mislim plačevati najemnine, saj zraven požrem še veliko nepotrebnega sranja in očitkov o odgovornosti, izkoriščanju... Ja, to, čemur pravimo ljubezen, zna biti zelo bolno čustvo.
Danes gledam oglase po internetu za najem kakšne nepremajhne sobe. Menda se bo kaj našlo, čeprav je bolj slab čas za iskanje. Jutri pa začnem s klicarjenjem. Želim lastno sobo v Bežigradu, Centru ali Šiški. V bistvu upam, da se fotr ne bo omehčal in bom tako na nek način prisiljen zapustiti ugodnosti "mama hotela" (pranje, likanje, kuhanje, izposoja avtomobila) in se vrgel v samostojnost - to je življenje, kjer ti ne ostane nič denarja za razvedrilo, saj vsega porabiš za osnovne življenjske stroške. Bom pač prisiljen biti bolj pragmatičen, učinkovit in se končno naučiti, da je osnovni namen dela služiti denar.

Že cel dan sem prijetno vznemirjen, juheeej bom šel na svoje...

skok na svoje:
...in že letim:

kakšen bo pristanek, še ne vem...

ps. na stilu 1 je kolega, na stilu dva sem pa jst. Vir slik je pa posnetek mojega skoka s padalom. Malo so temne a jebiga.

danes je malo čuden dan, izgleda da sem kaj takega pojedel

2006-11-04T21:05:00.000+01:00

Sem šel zjutraj v Brežice na ogled za en privat projekt, ki mi ga je zrihtala mama od sošolca iz osnovne šole. S sestrinim avtom (mati mi noče več posojati avta, ker sem ji izgubil ključ. Izdelava novega skupaj s kodiranjem me bo stala skoraj 40k. Jaz in denar se pač odbijava eden od drugega. Ne vem pa, kaj je s to srečo v ljubezni? Izgleda da dandanes pride z denarjem...) Investitorka me je častila postrv. Prostor je ful zanimiv, potenciali za dober projekt so, tudi investitorka bi se rada "pustila presenetiti" ampak ne pričakujmo preveč...vse je na meni, da jo navdušim za kaj kuljskoseksihudomušnega. Potem sem šel v Ljubljano po neke fotokopije in potem v Leclerc po darilo za kolegico od kolegice ki ima rojstni dan. Na blagajni mi reče, da mi je zavrnilo kartico. In res se izkaže, da imam na kartici -54k ob 40k limita. Samo debelo sem gledal in nič mi ni jasno, saj sem mislil, da sem še znotraj limita. To sem imel pred par dnevi, ko sem plačeval račune na kliku. Še dobro da sem imel s sabo evre in sem jih zamenjal ter kupil darilo. Je bila pa rahla sramota. Potem sem šel domov. naredil sem zapisnik "sestanka" s ključnimi izhodišči za naprej in pregledal fotke. Še kar čudne. Jaz bi bil še malo dlje na terenu. Nimam ga še pod kožo, ker je kar veliko območje in zelo razgibano. Ima vse, breg, greben, travnik, njivo, gozd, potok...

Zdele grem pa ven. Malo sem zmatran, pa ne vem točno zakaj. Pomojem bom šel kmalu spat. Čudno, včeraj sem pa kar kipel od energije, pa sem bil doma. Mogoče me družba nafila z energijo. Očitno danes jaz ne bom sonce. Bom pa modro nebo.

2006-11-03T22:05:00.000+01:00

je lep dan. Bicikl sem zjutraj spucal, res temeljito, in ga končno odpeljal na servis. Potem sem šel delat. Sosedom birojevcem sem pokazal posnetek skoka s padalom. Potem smo šli na kavo. Ker se je delavnik zaradi jutranjih kolobocij začel pozno, sem delal bolj malo ur. Naredil sem prerez teraco stopnic, dopolnil tehnično situacijo, prereze opornega zidu, in par na pol končanih risb sfiniširal (opremil z opisi) in zlejautiral. Govoril s kamnosekom iz Horice o detajlu kamnitega monolita in mu poslal risbe. Po delu sva šla s sosedo z biroa na BIO. Tam sem videl par zanimivih stvari. Najbolj mi je bil všeč lep in preprost grigri. Vseh predmetov, ki sem se jih hotel dotakniti, sem tudi se. Nisem se dotaknil luštne in prijazne hostese. Po BIU sta dva pera z debato minila kot bi mignil. Še zvečer, ko sem prišel domov, začuda nobeden od staršev ni bil nasikan. Danes ne grem pa ven, ker moram jutri vstat ob osmih zjutraj. Bo pa toliko bolj sedlo jutrišnje večerno jebivetrstvo. Čeprav bi tudi danes metelkovanje, morda celo štirkanje, kdaj pa ne bi.

Nauk današnjega dne: vse stvari se vedno dogajajo točno tako, kot hočeš.

Še en vic sem zvedel za prvi november. Je dober, pa ga ne znam povedat, sem že dvakrat probal. Jebiga.

Včasih se mi nekateri dnevi zdijo prav posebni. Vem, da so vsi, ampak, veliko jih kar mine. Ta dan na prvi pogled ni bil prav nič posebnega. Pa je bil zame prav zanimivo čaroben. Neveminhkrativemzakaj.
Za ta poseben dan poklanjam internetu šupek rdečih mušnic iz Loškega Potoka.
In še eno za povrh.

2006-10-28T21:21:00.000+02:00

Danes sem prvič skočil s padalom v tandemu. 40-50 sekund prostega pada z višine skoraj 4000m je izgledalo nekako takole:

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Posnetek skoka dobim v nekaj dneh. V bistvu je bilo hecno, ker me sploh ni bilo tako strah skočiti v prazno. Bolj me je bilo naprimer strah pri banđiju, ker vidiš tla pod sabo. Tu je vse veliko bolj abstraktno. Je pa noro čutiti prvih nekaj sekund POSPEŠEVANJE v prostem padu. Moj "vodič" je rekel, da sva imela v prostem padu povprečno hitrost 217kmh, kar naj bi bilo baje kar impresivno za prvič, baje da sem imel v zraku "dobro držo". Samo prepustit se moraš. Pa hecen filing je, ko sprostiš obrazne mišice in ti faca plapola v prepihu.

2006-10-23T19:30:00.000+02:00

U PIČKUMATERNU NEJ GRE VSE

To ni moj mesec!

Najprej 120k kazni za prehitro vožnjo

V soboto pa sem v Globalu (kjer nisem bil že zihr eno leto, če ne dlje in me tud ne bo več vidu) usjal 14 dni staro SOFTSHELL jakno -stala me je 40k- no v bistvu mi jo je en sunil.

UPIČKUMATERNU jst ne morem met stvari, ker jih vse zgubim.

JEBEM VAM MATER PSEUDO FENSI TATINSKE SVINJE

Pa še fukov nisem že zlo doug.

EDIT: Zdej mi je malo lažje. Pa tud fuk prihaja. Čutim. Železa v ognju. Vem. Aja ta viknd grem skočit s padalom. Am I pushing my luck?

Prvi post za moj novi log

2006-10-08T20:13:00.000+02:00

Bil sem v Loškem potoku včeraj. Delovno - analiza krajine. Zjutraj megla - čarobno je gledati, kako se meglice dvigajo in zbuja čisto jutro. Seveda ni tako čarobno, ker nič ne vidiš in ugotoviš, da potemtakem ne moreš analizirati/inventarizirati krajine, če je ne vidiš. Neverjetno a resnično, pomislil sem, da se splača večkrat vstati ob 6.15 in doživeti čarobnost jutra. Ja seveda, in potem svizec..

Pofotkal sem cel giga. Nisem vedel, da je to možno. Je pa res, da sem od 8h do 18h samo kruzal z avtom po občini, se ustavljal in fotkal. Par lepih fotk je ratalo in tudi sicer je prostor zelo lep. Seveda je v njem veliko problemov - zaraščanje, neustrezno umeščeni objekti, neustrezno (brez koncepta) širjenje naselja, a tudi veliko potencialov.

Prvič v življenju sem videl rdeče mušnice. na poti proti Novemu Kotu že blizu hrvaške meje. Zagledal sem jih od daleč s ceste. Na robu gozda so se oranžno svetlikale neke gobe na hrustljavozelenem logu. In sem ustavil in šel do njih. In ugotovim, da so mušnice. Uau in koliko jih je. Ene že ploščato odprte in razmazane rdeče-oranžne barve druge še buckasto pikapoloničaste.

Po dolgem dolgem času sem ponovno srečal moje znanke iz mladosti. Krave. Kar nekaj se jih pase po kraških travnikih, večinoma v bližini vasi. Še vedno me fascinirajo ta bitja, še vedno so velika. Imajo ogromne črne oči, no z njimi buljijo še kar prismuknjeno, a kaj čemo. So pa še kar prijazne, ko sem stopil do el pastirja, so stopile k meni, seveda fehtat za kak cukr, a žal nisem imel nič. Tako da smo se na kratko menili, pol je pa en bikec začel srat. Pofotkal sem ga in sem šel naprej.

koncept mojega loga je še v izdelavi.

za začetek sem zastavil nekako tole:
log1 -a m, mn. stil. logovi; mest. mn. stil. logeh (o)
1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik
2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log
• ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja

log2 -a m (o) navt. brzinomer: prebrati na logu
podatke o hitrosti ladje