je lep dan. Bicikl sem zjutraj spucal, res temeljito, in ga končno odpeljal na servis. Potem sem šel delat. Sosedom birojevcem sem pokazal posnetek skoka s padalom. Potem smo šli na kavo. Ker se je delavnik zaradi jutranjih kolobocij začel pozno, sem delal bolj malo ur. Naredil sem prerez teraco stopnic, dopolnil tehnično situacijo, prereze opornega zidu, in par na pol končanih risb sfiniširal (opremil z opisi) in zlejautiral. Govoril s kamnosekom iz Horice o detajlu kamnitega monolita in mu poslal risbe. Po delu sva šla s sosedo z biroa na BIO. Tam sem videl par zanimivih stvari. Najbolj mi je bil všeč lep in preprost grigri. Vseh predmetov, ki sem se jih hotel dotakniti, sem tudi se. Nisem se dotaknil luštne in prijazne hostese. Po BIU sta dva pera z debato minila kot bi mignil. Še zvečer, ko sem prišel domov, začuda nobeden od staršev ni bil nasikan. Danes ne grem pa ven, ker moram jutri vstat ob osmih zjutraj. Bo pa toliko bolj sedlo jutrišnje večerno jebivetrstvo. Čeprav bi tudi danes metelkovanje, morda celo štirkanje, kdaj pa ne bi.

Nauk današnjega dne: vse stvari se vedno dogajajo točno tako, kot hočeš.

Še en vic sem zvedel za prvi november. Je dober, pa ga ne znam povedat, sem že dvakrat probal. Jebiga.

Včasih se mi nekateri dnevi zdijo prav posebni. Vem, da so vsi, ampak, veliko jih kar mine. Ta dan na prvi pogled ni bil prav nič posebnega. Pa je bil zame prav zanimivo čaroben. Neveminhkrativemzakaj.
Za ta poseben dan poklanjam internetu šupek rdečih mušnic iz Loškega Potoka.
In še eno za povrh.