vrt #2

Zadnjič sem nekaj pisal o vrtu, danes prilagam par slikc taistega. Fotomontaže bi bile lahko bolj dodelane, ampak sem namesto "spolirani prezentaciji" več časa nemenil načrtu, za katerega tudi s parmesečne distance mislim, da je glede na okoliščine kakovosten (seveda pa tudi ne moremo govoriti o nevemkakšnem presežku).

Za največji uspeh si štejem to, da sem, upam, naročnikoma uspel razložiti, da imata fenomenalno lokacijo in da je najpomembneje, kar je potrebno pri ureditvi vrta narediti, je obstoječe kakovosti prostora v čimvečji meri ohraniti - to pomeni ne uničiti - in jih čimbolje izkoristiti v zasnovi vrta.

Mislim, da sem ju prepričal, da planiranje terena in izgradnja 1,5 m visokega betonskega zidu ni smiselno. S tem bi sicer pridobil *ravno trato* za hišo (za katero sicer ne veš, za kaj bi jo potreboval, razen zato, da bi si kupil kosilnico - traktor, s katero bi jo potem vsak teden besno kosil) hkrati pa bi tudi parcelo ogradil od gozda. Rob parcele, ki je tudi rob gozda je bolje oblikovati kot *zložen prehod* v gozd, tako da se lahko, če ti ustreza, z vrta odpraviš naravnost v gozd. To je zame luksuz!

Seveda pa je pri vsej tej stvari še en velik hakelc. Če ti delaš zgolj idejno zasnovo, to pomeni, da nimaš nikakršnega vpliva na to, kako se stvar izvaja. Detajli so torej lahko zanič. Še bolj pa je "nevarno" to, da si lahko naročnik dovoli načrt po svoje "prilagajati", "dopolnjevati" itd. To pomeni, da obstaja velika nevarnost, da bo zasnova vrta sčasoma postala nerazpoznavna. Merilo dobre zasnove je, da so vsi elementi točno tam, kjer morajo biti. Če torej samo en element spremeniš, prestaviš, umakneš, dodaš itd., tvegaš, da boš s tem porušil celotno zasnovo.
Strinjam se sicer, da je dobro oblikovanje tisto, ki zna "predvideti" tudi "nepredvidljivo" in to vključiti v zasnovo, pa vendar je to mogoče le do neke mere, temeljne poteze v prostoru je vedno potrebno nastaviti.

PS. Seveda bi bilo bivanje na parceli mnogo mnogo boljše, če ne bi bila hiša postavljena popolnoma narobe. Po toči zvoniti...