gotangotangotangotan

bilo je super za slišat in videt. Brez besed.

Če kaj, potem je tole lahko moj "oblikovalski credo":

"V svojem poslu oziroma obrti oziroma umetnosti sem spoznal, da lahko le na en način preprečim, da bi moje podobe utonile v poplavi vseh ostalih ter postale žrtve nenehne tekmovalnosti in neubranljivega duha komercializacije, in sicer tako, da pripovedujem zgodbo. V mojem poslu oziroma obrti oziroma umetnosti obstaja nevarnost, da si želiš ustvarjati podobe, ki bi bile same sebi namen. Toda spoznal sem, da "lepa podoba" sama po sebi nima vrednosti. Ravno nasprotno, lepa podoba lahko uniči tok, učinek in delovanje celote, dramaturške strukture. Na napakah sem se torej naučil, da je edina zaščita pred nevarnostjo ali boleznijo samozadostne podobe prepričanje, da ima prednost zgodba. Če podobe same sebe jemljejo preveč resno - sem ugotovil - zmanjšajo pomen likov in jih ošibijo. In zgodba s šibkimi liki nima več moči. Samo zgodba daje verodostojnost vsaki posamezni podobi; tako rekoč nudi moralo mojemu poklicu ustvarjalca podob. Zato se ob predavanju ljudem, kot ste vi, ki snujete zgradbe in oblikujete krajine in strukturirate naše urbano okolje, sprašujem: obstaja podobno vodilo?"

citat iz Wim Wenders: Urbana krajina (predavanje na kongresu japonskih arhitektov 1991 v Tokiu), iz knjige Vrzeli filma in arhitekture, str 50. Skromnih pet strani, zelo iskrenih, zelo resničnih.