report za ta teden

Ta teden sem končno vrnil knjige v knjižnice in postal ponosni lastnik dveh fotokopiranih strokovk. za pet dni zamude za dve knjigi plačaš v NUKU 900 sit. jebiga.
V petek sem šel na ekskurzijo na bienale v benetke. Častil biro. Lepo.
V soboto sem se spičil s fotrom. Vse kaže, da se bom odselil od doma, za svojo sobo doma ne mislim plačevati najemnine, saj zraven požrem še veliko nepotrebnega sranja in očitkov o odgovornosti, izkoriščanju... Ja, to, čemur pravimo ljubezen, zna biti zelo bolno čustvo.
Danes gledam oglase po internetu za najem kakšne nepremajhne sobe. Menda se bo kaj našlo, čeprav je bolj slab čas za iskanje. Jutri pa začnem s klicarjenjem. Želim lastno sobo v Bežigradu, Centru ali Šiški. V bistvu upam, da se fotr ne bo omehčal in bom tako na nek način prisiljen zapustiti ugodnosti "mama hotela" (pranje, likanje, kuhanje, izposoja avtomobila) in se vrgel v samostojnost - to je življenje, kjer ti ne ostane nič denarja za razvedrilo, saj vsega porabiš za osnovne življenjske stroške. Bom pač prisiljen biti bolj pragmatičen, učinkovit in se končno naučiti, da je osnovni namen dela služiti denar.

Že cel dan sem prijetno vznemirjen, juheeej bom šel na svoje...

skok na svoje:
...in že letim:

kakšen bo pristanek, še ne vem...

ps. na stilu 1 je kolega, na stilu dva sem pa jst. Vir slik je pa posnetek mojega skoka s padalom. Malo so temne a jebiga.

danes je malo čuden dan, izgleda da sem kaj takega pojedel

Sem šel zjutraj v Brežice na ogled za en privat projekt, ki mi ga je zrihtala mama od sošolca iz osnovne šole. S sestrinim avtom (mati mi noče več posojati avta, ker sem ji izgubil ključ. Izdelava novega skupaj s kodiranjem me bo stala skoraj 40k. Jaz in denar se pač odbijava eden od drugega. Ne vem pa, kaj je s to srečo v ljubezni? Izgleda da dandanes pride z denarjem...) Investitorka me je častila postrv. Prostor je ful zanimiv, potenciali za dober projekt so, tudi investitorka bi se rada "pustila presenetiti" ampak ne pričakujmo preveč...vse je na meni, da jo navdušim za kaj kuljskoseksihudomušnega. Potem sem šel v Ljubljano po neke fotokopije in potem v Leclerc po darilo za kolegico od kolegice ki ima rojstni dan. Na blagajni mi reče, da mi je zavrnilo kartico. In res se izkaže, da imam na kartici -54k ob 40k limita. Samo debelo sem gledal in nič mi ni jasno, saj sem mislil, da sem še znotraj limita. To sem imel pred par dnevi, ko sem plačeval račune na kliku. Še dobro da sem imel s sabo evre in sem jih zamenjal ter kupil darilo. Je bila pa rahla sramota. Potem sem šel domov. naredil sem zapisnik "sestanka" s ključnimi izhodišči za naprej in pregledal fotke. Še kar čudne. Jaz bi bil še malo dlje na terenu. Nimam ga še pod kožo, ker je kar veliko območje in zelo razgibano. Ima vse, breg, greben, travnik, njivo, gozd, potok...

Zdele grem pa ven. Malo sem zmatran, pa ne vem točno zakaj. Pomojem bom šel kmalu spat. Čudno, včeraj sem pa kar kipel od energije, pa sem bil doma. Mogoče me družba nafila z energijo. Očitno danes jaz ne bom sonce. Bom pa modro nebo.

je lep dan. Bicikl sem zjutraj spucal, res temeljito, in ga končno odpeljal na servis. Potem sem šel delat. Sosedom birojevcem sem pokazal posnetek skoka s padalom. Potem smo šli na kavo. Ker se je delavnik zaradi jutranjih kolobocij začel pozno, sem delal bolj malo ur. Naredil sem prerez teraco stopnic, dopolnil tehnično situacijo, prereze opornega zidu, in par na pol končanih risb sfiniširal (opremil z opisi) in zlejautiral. Govoril s kamnosekom iz Horice o detajlu kamnitega monolita in mu poslal risbe. Po delu sva šla s sosedo z biroa na BIO. Tam sem videl par zanimivih stvari. Najbolj mi je bil všeč lep in preprost grigri. Vseh predmetov, ki sem se jih hotel dotakniti, sem tudi se. Nisem se dotaknil luštne in prijazne hostese. Po BIU sta dva pera z debato minila kot bi mignil. Še zvečer, ko sem prišel domov, začuda nobeden od staršev ni bil nasikan. Danes ne grem pa ven, ker moram jutri vstat ob osmih zjutraj. Bo pa toliko bolj sedlo jutrišnje večerno jebivetrstvo. Čeprav bi tudi danes metelkovanje, morda celo štirkanje, kdaj pa ne bi.

Nauk današnjega dne: vse stvari se vedno dogajajo točno tako, kot hočeš.

Še en vic sem zvedel za prvi november. Je dober, pa ga ne znam povedat, sem že dvakrat probal. Jebiga.

Včasih se mi nekateri dnevi zdijo prav posebni. Vem, da so vsi, ampak, veliko jih kar mine. Ta dan na prvi pogled ni bil prav nič posebnega. Pa je bil zame prav zanimivo čaroben. Neveminhkrativemzakaj.
Za ta poseben dan poklanjam internetu šupek rdečih mušnic iz Loškega Potoka.
In še eno za povrh.