kuljsko

nekaj v tem stilu naj bi delal za vrtec, je rekla šefica.

Muce ni več!

Danes sem kolovratil po slovenski in opazil, da ne morem več v muco!

Tam sem bil samo enkrat: Neko jutro na troli me je tolk srat tiščalo, da sem moral dol s trole in se usrat v najbližji lokal. To se mi je zgodilo samo enkrat v življenju.
Živo se spomnim: planil sem v muco in praktično zdirjal na wc. Zaklenjeno! Piše, da je ključ za šankom. Naročim 2 deci jabija in ključ in v drugo zdirjam na wc. Tu ne bi več nadaljeval...

Tile socialistični pajzli pa kar vztrajno izginjajo. Škoda.

update

Poročilo o preteklih dveh vikendih:

Naj že takoj povem, da ni bilo nič seksa, tako da lahko kar nehata brat, draga bralca:

Sobota, 17.2.: maškare: bili smo skupina japonskih turistov. Bilo je kul, radoživo, zabavno. Taprava družba. Veliko smeha. Uletaval smo u lokale in snemal folk in se mu čudil. Imel sem kamero in skoraj vsakič sem pozabil sneti pokrov objektiva. Pa ful se pozna, kako sem postajal vedno bolj pijan, ker mi je skoz nekaj zoom nagajal in sem mel enominutne reflekse. Počutil sem se skrajno duhovit samemu sebi. Navihan. Ne vem, ali sta k temu pripomogla tudi dva kozarca absinta. Edino, kar mi je manjkalo, je bil zaključek – morali bi iti plesat (funk factory), pa je potem volja večine odločila, da ne gremo, ker je predrago in se ne splača dat 8€ob skoraj 4h zjutraj. No ja, to bi se lohk zbrihtal preden smo s taxijem iz centra prikruzal v rudniško cono... A jebiga. Potem smo pri eni izmed »potencialnih kandidatk« zaključili z jutranjo debato. Una, ta netolk simpatična izmed obeh (ok, koga bi izbral med leopardkinjo in čarovnico...), pravi, da se tipov zelo hitro naveliča, da ji je edini pomemben kriterij za tipa, da dobro seksa, in da je kriterij dobrega seksa »trije orgazmi«. Pri seksu je očitno zelo pomembno štetje. Take stvari so mi čisti turn-off. Jebiga ni glih sproščujoče, še manj pa rajcig, če ti ženska pred seksom reče: pa glej da mi bo trikrat prišlo...malo občutka prosim no, nisem (vedno, hehehe) sexmašina... Po mojih »bogatih izkušnjah« psica ki takole laja, ne grize. Čeprav sem imel tudi občutek, da sta se obe malo bolj zapalili za J., jebiga, višji je.

Sobota, 24.2.: šel sem v šterko plesat. Bilo je nujno, ker sem to potreboval. Letos do včeraj sploh še nisem plesal. Sem mislil, da se bom na densfloru razpucal že za pusta na disko, pa ni šlo. Šel sem sam – brez prilagajanj in občutka, da nekomu nekaj vsiljuješ. Bilo je sproščujoče, očiščujoče. J E B I V E T E R ! Pozitivna energija. Trezen, ok no spil sem 3 pire v celi noči. Zadet od plesa. Dobre glasbe. Čeprav sem se zadnje čase počutil izčrpanega, sem ugotovil, da imam še vedno veliko energije, samo povezat moram krog in včasih spremeniti smer. Spucal sem svoje energetsko vezje. Nujno večkrat narediti. Odlična kombinacija muzike: na main flooru drum'n'bass. Mogoče sem pričakoval malo bolj soulful/funky. Borka je zakon. Naredil je večji žur kot taglavni dj. V bar čošku funk in soul in malo mešano. In potem tako malo rotiraš...Zmagovalni pesmi večera: Benč: Ta noč je moja in Sreča na vrvici – sem moral kar pograbit najbližjo deklico, da sva skupaj »odplesala« to srečo.

Vtisi: še vedno imam »žmoht« in še me deklice opazijo. Prišel sem plesat in noret - to sem tudi izžareval in to pozitivno energijo so opazile... pomojem tudi zato, ker sem se odločil, da to ne bo lovska noč, te se itak sfižijo...ker zavohajo sušo. Bilo veliko punc, ki jim ne bi rekel ne. Videl sem tudi tri punce, za katere bi šel na kolena. Vse tri so imele fante sabo. Pizda.

Bera: srečal 2 znanca, malo kramljal. Plesal z dvema puncama. Folka je bilo ravno prav. Ni bilo gužve, ni bilo prazno. Slikal se s tremi razposajenkami (ena od njih mi je bila fukiš), ki so šle zgodaj domov. (Žal mi je, da se nisem spomnil, da bi ji zatežil, da naj mi pošlje fotko). Potem sem jedel pico margerito pri šiptarju (a je to diskriminatorno, če rečem šiptar?) in šel domov z busom ob 5.45. Aja, dva tipa sta me vprašala, če imam xa. Javaldamafalda. Če je huda muzka ne rabim xa. Če pa ni huda muzka me pa ni.

Cena: 2,5€ bus, 9€ vstopnina, 9€ pijača v štirki, 3,5€ pica in voda= 24€ / biti jebiveter za par ur= neprecenljivo

Zadnja 2 vikenda sem dobro izkoristil v smislu nočnega življenja. Cilj: združiti dogodke 17.2. in 24.2. v en večer. Pa lupčkal bi se z eno lušno punco. Sklep: naslednji mesec grem spet na liquid grooves v štirko.

PS: imam novo frizuro. Nisem več Prešeren, prelevil sem se v kratkokratkolasca. Punce pravijo, da sem zdej lepši. No ja, vsaj za košarko bo pomagalo. Bom lažje videl koš.

Patetico in novo leto

Ta petek sem kupil dve karti za Patetico z namenom, da ju podarim kolegici, ki mi je naredila zares veliko uslugo. Ne, ni to kar misliš - usposobila mi je neke prostorske podatke. Potem se je izkazalo, da je bolna, torej s kartami ni imela kaj za početi. Zato sem ju podaril kot darilo za novo leto sestri in njenemu fantu. Jebiga, pri meni gre vse bolj počasi, ampak bolje pozno kot nikoli. Sestra je bila čisto presenečena in sploh mehka. Je rekla, da jima je bilo zelo všeč na koncertu - bilo je v kavarni Union, tako intimno vzdušje. Po smsu se mi je pohvalila, da ima sedaj njihov cd s podpisi. Meni pa je bilo zelo toplo pri srcu, ker sem ji podaril lep večer. Zdi se mi super, da podariš nekomu darilo ali malo pozornost, čeprav ni "nobenega" razloga za to na točno tisti dan. Se mi zdi, da je občutek, ko dobiš darilo od nekoga na en x dan še boljši, saj ga nisi pričakoval. Hkrati pa je še bolj očitno, da je darovalec podaril darilo ne zato, ker bi "moral"- kot to velijo neke nepisane norme ob praznikih itd, temveč zato, ker je to želel.

Sklep: večkrat moram komu kaj podariti, pa četudi zgolj kompliment. Hec je v tem, da so razlogi za darovanje dvojni: Prvič, da pokažeš človeku, da ti nekaj pomeni, da spoštuješ in ceniš odnos, ki ga imaš z njim. Hkrati pa se - kako egoistično - sam prekleto dobro počutiš. Nova priložnost za darovanje je že na vidiku, zgoraj omenjeni kolegici se še nisem oddolžil za uslugo.

vrt #2

Zadnjič sem nekaj pisal o vrtu, danes prilagam par slikc taistega. Fotomontaže bi bile lahko bolj dodelane, ampak sem namesto "spolirani prezentaciji" več časa nemenil načrtu, za katerega tudi s parmesečne distance mislim, da je glede na okoliščine kakovosten (seveda pa tudi ne moremo govoriti o nevemkakšnem presežku).

Za največji uspeh si štejem to, da sem, upam, naročnikoma uspel razložiti, da imata fenomenalno lokacijo in da je najpomembneje, kar je potrebno pri ureditvi vrta narediti, je obstoječe kakovosti prostora v čimvečji meri ohraniti - to pomeni ne uničiti - in jih čimbolje izkoristiti v zasnovi vrta.

Mislim, da sem ju prepričal, da planiranje terena in izgradnja 1,5 m visokega betonskega zidu ni smiselno. S tem bi sicer pridobil *ravno trato* za hišo (za katero sicer ne veš, za kaj bi jo potreboval, razen zato, da bi si kupil kosilnico - traktor, s katero bi jo potem vsak teden besno kosil) hkrati pa bi tudi parcelo ogradil od gozda. Rob parcele, ki je tudi rob gozda je bolje oblikovati kot *zložen prehod* v gozd, tako da se lahko, če ti ustreza, z vrta odpraviš naravnost v gozd. To je zame luksuz!

Seveda pa je pri vsej tej stvari še en velik hakelc. Če ti delaš zgolj idejno zasnovo, to pomeni, da nimaš nikakršnega vpliva na to, kako se stvar izvaja. Detajli so torej lahko zanič. Še bolj pa je "nevarno" to, da si lahko naročnik dovoli načrt po svoje "prilagajati", "dopolnjevati" itd. To pomeni, da obstaja velika nevarnost, da bo zasnova vrta sčasoma postala nerazpoznavna. Merilo dobre zasnove je, da so vsi elementi točno tam, kjer morajo biti. Če torej samo en element spremeniš, prestaviš, umakneš, dodaš itd., tvegaš, da boš s tem porušil celotno zasnovo.
Strinjam se sicer, da je dobro oblikovanje tisto, ki zna "predvideti" tudi "nepredvidljivo" in to vključiti v zasnovo, pa vendar je to mogoče le do neke mere, temeljne poteze v prostoru je vedno potrebno nastaviti.

PS. Seveda bi bilo bivanje na parceli mnogo mnogo boljše, če ne bi bila hiša postavljena popolnoma narobe. Po toči zvoniti...

Keš na roke

Danes sem dobil plačilo za en vrt (idejno zasnovo), ki sem jo tako, za zraven, izdelal že davnega novembra 2006. 500 €. Pod to ceno se ne prodajam. The only way is up, way up. Če računam, da sem za izdelavo porabil cca 14 dni, to sploh ni toliko denarja. V bistvu je to eno usrano študentsko delo. 14 dni x 8h= 112h. 500€/112= 4,46€ na uro, dobrega čuka starih. Je pa N E O B D A V Č E N, zaradi česar pa me vest prav nič ne peče: glede na našo ablast je za državo boljše, da razpolaga s čim manj denarja, ker ga itak usmerja v napačne stvari.

Peesda sede takle neočekivan priboljšek. Vrtovi znajo biti lušna stvarca, ker so majhni, lušni, obvladljivi projektiči, imaš pa seveda vsakršne naročnike...

Tole me je navedlo na razmišljanje: Zakaj je cena mojega dela tako nizka? Menim, da zato, ker je moje delo dokaj neoprijemljive narave. Namreč, povprečnemu človeku ni težko dati denarja za neko konkretno stvar: npr: bicikl, avto, mizo, stol. Zadeva, ki jo kupuje, je namreč otipljiva, merljiva, ima toliko kg, toliko KM, tako in tako opremo, ki stane toliko in toliko. In potem, ko jo izrabi, jo zavrže, proda, kupi novo.

Za zasnovo hiše, v kateri bo živel celo življenje, pa se mu zdi veliko npr milijon starih, kaj šele dva. In morda bo te iste milijone brez večjega problema porabil za leder zice in ostalo dodatno opremo v novem audiju... In morda bo za vrt, ki bo brez kakovostne zasnove (sej to lahko pa ja vsak), porabil ogromno denarja, ker ga bodo razni vrtnarji, obrtniki in ostali vseznalci nategovali za drage sadike eksotičnih vrst, mize iz 10 cm debelega brazilskega marmorja in vrtno garnituro in teraso iz lesa dreves tropskega pragozda. (No tle ni kej, ti lesovi res dolgo zdržijo, ampak tud macesen ni od muh).

Zakaj povprečen Slovenec raje da denar za holzersko izrezljano masivno ograjo ali pa "unikatno oblikovano" kovaško mojstrovino kot za dober (=dobro plačan) projekt zunanje ureditve? Moj odgovor je pač ta, da si glede ograje lažje predstavlja, kaj je dobil za svoj denar. O kakovosti bivanja, ki jo nudi ta kovana ograja ne bi razpravljal.

dost za zdaj, delat!

Dej PUST me na mer!

Danes sem čekiral, če so kakšni hudi koncerti v bližini. Te dni sem zamudil: Dan D v Ortu, Da Phenomena v Ortu in Melodrom s slatko Mino v Gali hali. Jebiga, upam da omenjeni še ne bodo razpadli tako hitro kot Olivija (btw, tudi Gal z Galeristi mi je ušel v Cankarju) . In vidim, da je že 17. februarja P U S T ! Glede na to, da bi, če bi moral izbirati med novim letom in pustom brez pretiranega razmišljanja izbral pust, je bralcu moje navdušenje lahko razumljivo. Dobil sem nov smisel in cilj svojega obstoja, vsaj do takrat...in bom ravno sfiniširal te moje stare dolgove, ki me preganjajo v teh nočeh. Torej: obvezen projekt za vikend. Letos kanim biti za maškurce dr. Zoiberg iz Futurame.


Outfit: bela zdravniška halja, stetoskop, klešče izrezane iz pene roza barve, roza plavalna kapa in rozasta gumijasta rokavica, poveznjena preko ust, kot lovke.


Sexy, kenede!

(ps) pizda, zdej bodo pa vsi vedeli, kaj bom za maškurce. Pa sej pol na konc bom čist neki druzga, npr. kreten, ki sedi in dela za računalnikom v soboto ponoči...