ROISIN MURPHY 2X V 25URAH

Tole je pršlo na moj mail 23.06.2008 ob 1.12. Recenzijo mi je poslala Nina kot gostujoče pero (mislim, da pišeš bolj zabavno od mene btw. razen tega z oblekami in preoblačenjem ne razumem ne tebe ne nje :)

ej luka, ne morem spat in sem se lotla pisat. ker ko jaz nekaj oblubim, jaz neki naredim. se mi zdi. ni tako zabavno kot ce bi ti napisal. dovolim ti, da popravis zadeve, napises spremno besedo, dodas dve sali al pa vsaj sumnike. dovolim pa ti tudi, da zadeve ne objavis. itak sem si mogla sama zase napisat, tako da bom lahko brala svojim vnukom. razen, ce se internet do takrat ne bo sesul...


vse se je v bistvu začelo enkrat na faksu na dušanovem kavču na njegovi televiziji, ko sem z odprtimi očmi gledala roisin muphy na mtvju. takoj kupila cd, tretji dan še vse ostale in tako postala ultimate fan od moloko in kasneje tudi gospe solo pevke. potem sem hotla it na njen koncert. nikjer je ni bilo blizu (ne maram predaleč hodit od doma), nekdo me ni nikoli povabil v barcelono, lani ko pa je bila v zagrebu noben ni hotel z mano (opravičilo ma luka, ker je bil v ameriki). sama pa tudi ne hodim po svetu. moje pravilo. zajebano, vem.

in tdm, letos, ko ni moje usodno leto, pride gospa madam v ljubljano in dan kasneje še na reko in kar je najboljše: ugotovila sem, da razen, če ni šla s helikopterjom ali ladjo, se je skoraj sto procentno peljala sedem metrov stran od moje rodne hiše. beat this!!!!! za transparent 'i love you roisin' na sosednjem omwj-u ni bilo časa.

končno končno je prišel ta junij, natrpane križanke (aja, verjetno je ključnega pomena podatek, da je bil pri 29letih to moj prvi koncert v križankah – spet moje pravilo, da ne hodim po koncertih – tako, da me je ambient čisto očaral), super družba (po moje smo bli vsi, a ne?), dosadni elevatorsi in potem.. tema. in ona (ok, še prej sta pršle njeni hudo dobri plesačici sz orto kulskimi gibi – že treniram koreografijo !!!). najprej totalen šok: kva, od vseh najbolj kul zadev, se bejba obleče črn kostim??!?! wtf?!??! ko se je preoblekla, sem si oddahnila. v glavnem, dosti ne bom pisala, ker ste bli itak vsi tm, ampak meni je blo kul, pa tudi če drugi (dušan in prijatelji) jočeste, da to ni to. cel koncert sem densala, ob živce me ni spravil niti en taff gaj v ledru pred mano. najboljši del koncerta je bil itak – nobody loves me, v ta rdeči jakni za cez glavo!!! takrat bi lahko umrla in nikoli vec prišla nazaj. po koncertu je blo jadi, jadi, jadi. počasi smo se odpravljali in poslavljali, bla sem že malo živčna in nervozna, sam se je splačalo: vidla majhno tanko rit od roisin in stric od dallasa mi je dal plakat, s katerim je vesna potem udarla vsak količek od bikofeja do kongresnega. ga ravnam že dva tedna.

v glavnem misija roisin dvakrat v 25urah se je nadaljevala naslednji dan na reki na festivalu hartera. zadeva je orto kul in jo vsem priporočam. cena vstopnice 20 evričkov, cena pijače – veliko pivo malo več kot 2eura, folk dokaj skulira in kar je najpomembnejše – nobenega slovenca in glupiranje do amena. ampak pika na i je pa ambient – zapuščena tovarna papirja v zapuščenem industrijskem kompleksu, med pečinami pod osvetljenim viaduktom avtoceste. ne bom dosti nabijala, se splača poguglat. prišli smo malo pozno (peštal in mečkal je jure, mi 4babe smo ble pronte že ob sedmih) in zamudili moje edine kul hrvate - elemental in prišli glih na neke wannabe sadomazo-garbage bejbe. booring! ker smo seveda poznali skrivnost koncerta od roisin (hude plesačice), smo se postavli direkt pod oder pod hude plesačice. zadeva je bila karseda ista kot v ljubljani, razen krajša, hude plesačice so ble oblečene kot za na trg in mislim, da ni blo tako kul stika z občinstvom kot v ljubljani. v reki ni rekla, da smo bjutiful crowd in enkrat je hotla, da neki pojemo in folku ni šlo. je pa folk (občinstvo) čuden – pred mano je stala ena bejba, ki je škljocala miljon taužentkrat, vmes še zamenjala kartico in težila, če si jo rukal. mona. takih je blo še najmanj dvajset okol mene. mone. je bilo pa rs bolj festivalsko vzdušje, medtem ko je blo v ljubljani bolj sofisticirano. itak.

v glavnem, če potegnem črto (tako s svinčnikom!!!) – v ljubljani sem bila vzhičena nad roisin, v reki pa sem imela občutek, da sva že frendici! v vsakem primeru se jo je splačalo videt dva krat in gledala bi jo še tretjič, sam ker jih nimam več dvajset, je to skoraj nemogoče.. softič jst, sej vem.....

AUUUUU

Boli me levo uho. Tko zlo, da sem se zbudil pred peto uro zjutraj. In iskal pozo, ki bi manj bolela. Neuspešno. Potem k zdravniku. Zdej sm 5 dni na antibiotikih in lekadolih. Lekadol je prijel, tko da ne boli več, samo šumi. Kar pomeni, da lahko delam...
Koncert od Jinxov je dans, moral ga bom izpustiti.

Sumim, da je razlog spust s Katarine v petek zvečer brez kape al pa taksistova klima in moja mokra glava istega večera. Al pa oboje.

Vikend je bil pa kul. Športa dosti. Petek - katarina z bicviklom, sobota tek na rožnik in po njem.

Računam, da bom čez 2,3 dni že OK. Še dobro, da je v sredo praznik, da bom lahko ležal brez slabe vesti...

Davčni urad Ljubljana - Vič Rudnik

Prokleta banda nesposobna, kradete mi čas!
A založili ste moje potrdilo o normiranih stroških...ja saj ni problem, z veseljem jaz potem to rešujem in dokazujem in hodim od sobe 12 do sobe 23 in potem do sobe 9 zato KER STE VI NESPOSOBNI!!!!

Petek 13.

- Zmenili smo se, da gremo na tek na Rašico, čeprav je cel dan scalo
- z johnom sva se zmenila, da me pobere ob petih pred blokom. On me je pol ure čakal na parkirišču od bloka, jaz pa na postaji na celovški. Ob pol petih, ko sem šel nazaj v blok telefonirat – ja še vedno sem brez mobitela - , kje je, sva se srečala pred blokom; sori John.
- na teku na Rašico sem se zgubil. Na klancu sem si vzel na izi, hitreje v resnici ni šlo. V klancu sem bil predzadnji, ko so punce skrenile v svojo smer, nisem videl več nobenega pred mano:). Tudi motivacije ni bilo prave – nikogar za tempo, niti nisem imel občutka, koliko je še klanca...tekel sem sam in v glavnem nekje pod vrhom sem ubral napačno smer. Potem pa klanec navzdol, kjer sem tekel do vznožja na napačno stran hriba. Ko sem srečal prvo živo dušo na cesti (točno pri tabli »Loka«i in ga vprašal kje sem, se mi je kar malo stemnilo...potem pa nazaj gor 100m do vrha (najprej sem imel še željo priteči do cilja), kjer sem klical iz kmečkega turizma »Blaž«, da sem se izgubil. RES BEDN filing, ko ne veš a bi klel a bi se smejal.
- mislim,da sem se kar konkretno ohladil ves premočen od švica in dežja, ko sem čakal na "reševalce".
- ne bom fukal niti ne grem ven – za oboje sem si sam kriv – bi si pa telefon zrihtal in se zmenil.

OK, dejmo kaj pozitivnega najt v tem dnevu:
- Dobra stran tega, da sem se izgubil, je, da so morali počakati z zaključno slovesnostjo zaradi mene. Potem so me prišli iskat z avtom in vozili smo se fakin dolgo nazaj.
- Še boljša stran je to, da sem kvalitetno utrujen in grem spat
- John in Tina in Uroš in Mateja in Barbara in Katarina in cela familija so carji :)
- Jutr bo zihr bolš, ker so slaki na škoflci...

aaja včeri sm bil na roisin murphy. Bistven del večera mi je bil druženje. Sej na koncertu so mi parkrat šli mravljinci po koži, ostalo časa sem se prepričeval, da je kul in zanimivo. Če ne druzga je bla simpatična bekvokalistka z velikimi joški res huda. Recenzija koncerta in primerjava z današnjim na Hrvaškem še sledi (vsaj obljubila si, Nina :)

Čeprav Roisin je modelka, nimam kej rečt, pokazala je svojo lepo belo rit. RISPEKT!
Globoko v oči sem se videl z eno res luušno punco, ki je šla mimo. Podaril sem ji nasmeh. Vrnila mi ga je.

poportugalski

Na Portugalskem smo se imeli super. Zajebancije veliko, tempo hud. Res smo veliko videli, tako, da večkrat sploh nismo imeli moći za konkretno večerno pijančevanje.
Izgubil sem mobitel, jebiga. Zadnje čase sem res razfukan, kar se tega tiče, izgubljam vse po spisku.

Z Uršo sva se spet pletla. Zavestno nisem v nič silil, in sem zanalašč ignoriral njena subtilna povabila in jo pustil, da gre sama spat. Ampak sem popustil, zadnji dve noči sem prespal v njeni postelji. Zadnjo noč je nekako ven padla oz. me zasula z vprašanji, ki jih nisem pričakoval. Ko smo šli domov, sem imel zaradi tega cel dan cmok v grlu. To sem ji tudi povedal. In jo prosil, da razčistiva, kaj in kako.

Nadaljevanje tedna je bilo v znamenju darila za Cimpota in Jano, ki sta imela poročni piknik za širši krog družine in prijateljev.
V petek zvečer sem pripravljal nalepke za na avto, ki smo jima ga "podarili". Bilo je hecno. Najprej se mi je pridružil Jože, potem Urša, ki je imela čas in sem jo pač prosil, če pride pomagat, pa je bila kar za, za njim še Kovo, ki je za cimpotov piknik priletel iz Bruslja, pa še Janez in Uroš. Vsak je prinesel nekaj pirčkov in dobre volje. Skratka Škofljiška ekipa + Urša, ki moram reči, da se je odlično znašla v naši zajebanciji, ki zna biti za "zunanjega" večkrat na robu prebavljivega. Ful je bilo hecno, ko je Kovo Uršo takoj ko sta se spoznala, vprašal, čigava je oz, kakšna je njena relacija z mano, pa mu nobeden ni znal odgovoriti. Meni je ratalo malo vroče in verjetno sem tudi zafarbal, Kovo je pa rekel ok, ne bom več spraševal :)

Po nekaj pirih in dimih smo pripravili vse potrebno z zvrhano mero dobre volje. Okrog treh smo se odpravili domov. Mene je peljala Urša, s katero sva imela iskren "razčiščevalni pogovor" glede tega, kar se je dogajalo na Portugalskem. jaz sem ji povedal, kaj meni ni bilo kul, ona pa meni, kaj njej. Pravi, da noče fanta, ker je končala eno komplicirano 3letno vezo in hoče nekaj časa u izi. Potem sva se poljubljala. Res se mi je lepo poljubljati z njo. Ne ve, kaj bi rada. Tako kot jaz. No, jaz sem ji kar direktno povedal, da mi je všeč in da bi rad fukal z njo. Mislim, da tudi ona z mano. Ne gre mi iz glave njen izraz na obrazu, ko mi je rekla, naj jo neham rajcat, ker da ne bova seksala. Predolgo že motoviliva, pa vedno nekaj vmes pride. Ni rekla ne. Bomo vidli, kar bo, pa bo. Jaz imam že kadre v glavi :)
V glavnem, bil je res lep večer. V isti večer sem združil delo, prijatelje in Uršo. Ne vem, če sem kdaj skuhal podobno mineštro. Bilo je dobro.

Pri Cimpotu in Jani na pikniku je bilo zabavno. Family and friends. Škofljica. Mlado in staro. Sproščeno. Iskreno. Mislim, da jima je bilo darilo všeč, ker se je videlo, da smo vanj vložili sebe.

Na koncu smo plesali, domov smo šli zadnji.

Zdaj pa celo nedeljo ždim v sobi in počivam. Ok vsaj opral sem si končno vso gomilo oblek, ki se mi je nabrala. Ta teden moram biti priden, veliko dela me čaka. Hkrati pa je moja produktivnost še vedno bolj ko ne portugalska...

Od vsega skupaj imam ritem čisto čuden. S cimri se sploh ne vidim več. Danes sva s cimrom po nevemkoliko časa rekla par besed. Moram vnesti malo več reda v svoje dneve. Drugače pa se imam res lepo. Zdi se mi, da živim na vseh področjih.